Franja

āsciscō (adsciscō) -ere -scīvī -scītum

1. privze(ma)ti, priz(i)vati, k sebi poz(i)vati, spreje(ma)ti: perficiam..., ut hunc A. Licinium non modo non segregandum... a numero civium, verum etiam... putetis adsciscendum fuisse Ci., asciverunt sibi illud oppidum piratae Ci. spravili so na svojo stran, pridobili so si, asc. manus Mulcibri Ci. na pomoč pozvati, exsulibus omnium civitatum ascitis Hirt., plurimos cuiusque generis homines ascivisse sibi dicitur S., dominos acrīs adsc. Lucr., precibus uxoris Tiberio Germanicum, sibi Tiberium T., tribunos centurionesque et volgus mititum T.; s predikatnim acc.: me patronum asciverant Ci., asc. aliquem socium ad bellum C., aperit docetque se... a Gabinio... socium adscitum nihil amplius scire S., asc. aliquem generum V., L., T.; na vprašanje kam? ali čemu? s praep.: nemo... fuit, quem non ad hoc incredibile sceleris foedus adsciverit Ci., asc. aliquem ad spem praedae L., aliquem in numerum civium Ci., in civitatem L., T., in senatum T., in nomen familiae suae Suet., virginem in matrimonium Iust. za ženo vzeti, aliquem in societatem sceleris Cu., in conscientiam facinoris pauci asciti T., asc. aliquem inter patricios T.; pesn. z dat.: tu certe scis hoc, superis ascite... Caesar O. bogovom pridruženi.

2. pren.
a) od kod kaj vzeti (jemati), spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, prije(ma)ti se česa: hanc consuetudinem, dictionis genus, amicitiam propter utilitates Ci., quod natura ipsa asciscat Ci. zahteva, sacra a Graecis ascita et accepta, sacra ista ascita ex Phrygia Ci., asc. civitatem N. sprejeti državljanstvo, nova verba H., neglegere patrios ritus, peregrinos asciscere L.; occ. (pri)lastiti si, (pri)svojiti (prisvajati) si, vzde(va)ti si (ime): provinciam, quam Lentulus deposuit, sibi asc. Ci., neque istam mihi ascisco sapientiam Ci., asc. sibi prudentiam Ci., sibi eloquentiae laudem T.; brez dat.: nihil dixi sublatius asciscendae laudis causā Ci. iz slavohlepnosti, asc. imperium, regium nomen L.
b) spreje(ma)ti kaj = potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), prizna(va)ti kaj, privoliti (privoljevati) v (na) kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: illud et melius et verius, omnia, quae natura aspernetur, in malis esse, quae asciscat, in bonis Ci., ne labar ad opinionem et aliquid asciscam et comprobem incognitum Ci., quas (leges) Latini voluerunt, asciverunt Ci., cum iussisset populus Rom. aliquid, si id ascivissent socii populi ac Latini Ci. — Od tod adj. pt. pf. āscītus 3 od drugod (pri)vzet, tuj: ut appareret in eo nativum quendam leporem esse, non ascitum N. nepriučena, genitos esse vos mihi, non ascitos milites credite Cu. ne najeti, ascitae dapes O., ascita proles Stat.

assistō (adsistō) -ere, āstitī in adstitī

1. staviti se, postaviti (postavljati) se, stopiti (stopati) kam, pristopiti (pristopati) k čemu, h komu: adsiste ilico Pl., ego adsistam hinc altrinsecus Pl., alter istinc, alter hinc adsistite Pl., hic propter hunc adsiste Ter., accede, nate, adsiste Ci. poet., ads. propter aquilam S., cum in Sigeo ad Achillis tumulum astitisset Ci., ads. ad fores Ci., pone fores T., quem Turnus super adsistens V., ut contra omnes hostium copias in ponte unus adsisteret Ci., in publico in conspectu patris adsistere C. javno prikazovati se ob očetovi strani, ass. alicui supra humerum et deinde in capite Suet.; pesn. z dat. ali acc.: umbra cruenta Remi visa est assistere lecto O., pererro saepe forum, adsisto divinis H. pristopim k vedeževalcem, se mudim pri njih, consulum tribunalibus Italia et... provinciae adsisterent T. naj prihajajo pred..., ass. illas trabes Val. Fl., hos equos Stat.; pesn.: Daedalus... enavit ad Arctos Chalcidicaque... super adstitit arce V. se je ustavil; occ. postaviti se, stati (pokonci): ita iacĕre talum, ut rectus adsistat Ci., donec Laërtius heros astitit O., se tollere humo rectoque adsistere trunco O.

2. stati (pri, ob čem): milites, solito adsistentes ordine T., nemo observator nec castigator assistet Plin. iun., ads. ad epulas regis Ci. streči pri mizi, adsistunt contra certamina V., ass. in latus obliquum O. na stran nagnjen stati, cum inter ceteros Artabanus armatus assisteret Iust., ass. pro foribus Ap.; z dat.: ads. foribus principum Ci. v knežjih predsobah čakati, ads. regionibus Lucr., ass. arae Larum cubiculi Suet. nadzorništvo opravljati pri..., poseb. še o osebah, ki prisostvujejo javnim obravnavam, ne da bi imele tam kaj opraviti (večinoma v pt. pr. assistentes = astantes): iudices aut assistentes (sc. in iudicio) Q. okrog stoječi, okrog stoječe stranke, assistentium aures permulcere Q., assistentium fletus Iust.

3. (kot pomočnik) komu ob strani stati, pomoči (pomagati) komu, podpirati koga (poseb. kot zavetnik pred sodiščem): Icti., mihi assistat diligens aliquis aut peritus Q., si assiduus studiorum exactor astiterit Q., ut causae suae deprecator adsistat T. kot prosilec, s svojo prošnjo, assistebam Vareno Plin. iun.

Astaborās: Vitr. (nekateri: acc. Astoboam), in Astaborēs: Mel., Plin. (v rok. in izd. tudi Astoborās, Astoborēs) -ae, m (Ἀσταβόρας) Astabora, Astobora, Nilov rokav v Etiopiji, ki obliva vzhodno stran Merojskega (Meroē) otoka.

Astapus -ī, m (Ἀστάπους) Astap, Nilov rokav v Etiopiji, ki obliva desno stran Merojskega otoka (Meroē): Plin. — Soobl. Astapē -ēs, f Astapa: Mel.; Astusapēs -ae, m Astuzap: Plin.; Astasobās -ae, m Astazoba: Vitr.

Attius 3 Atij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. T. Attius Labienus Tit Atij Labien, tr. pl. l. 63, Cezarjev legat v Galiji; kot namestnik v Galiji togati od l. 50 je l. 49 stopil na Pompejevo stran in padel pri Mundi: Ci., C.

2. P. Attius Varus Publij Atij Var, pompejevec, l. 49 je poskušal ubraniti Cezarju Picensko; v Afriki je bil premagan od Kuriona, padel je pri Mundi: Ci., C., Lucan. — Od tod adj. Attiānus 3 Atijev: legiones Ci., milites C. — Prim. Accius.

attōre m (f -trice)

1. gled. igralec, igralka:
attore di prosa dramski igralec
attore cinematografico filmski igralec

2. pren. akter, aktivni udeleženec:
essere attore di gravi avvenimenti biti akter usodnih dogodkov

3. pravo tožnik:
l'attore e il convenuto tožnik in tožena stran

auster -trī, m (gl. aurōra)

1. jug = južni veter: ut in tectoriis videmus austro Ci. ob jugu, nacti austrum naves solvunt C., portus, qui ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., auster, qui per biduum fleverat, in Africum se vertit C., auster aspirans, lenis V., adversis austris H.; kot deževni veter in vihar: imbricus Pl., fulmine pollens Lucr., humidus, furrens, nigerrimus V., tellus pluvio madescit ab austro O., auster nubilus O., nebulosus Sen. tr., frigidus V., Pr., hibernus Tib.; occ. vroči, suhi jugozahodnik, široko (škodljiv človeku in rastl.): plumbeus, nocens corporibus H., tepidus Sen. tr.; preg.: floribus austrum... inmisi V.; pooseb. Auster -trī, m Avster, bog južnega vetra: rupes quaedam Austro sacra Mel.

2. met. (tudi v pl.) jug = južna stran sveta: Asia iacet ad meridiem et austrum Varr., mundus premitur Libyae devexus in austros V., Indiae pars versa ad austrum Plin.

āversor, starejše āvorsor, -ārī -ātus sum (intens. glag. āvertere)

1. obrniti (obračati) se (stran); abs.: noli avorsari Pl., aversari (tudi adversari) advocat et iam vix ferre posse Ci.; z acc.: extemplo filium aversatus L. se je obrnil proč od sina, aversari aspectum alicuius T. ob pogledu na koga obrniti se stran.

2. pren. obrniti (obračati) se od koga ali česa = koga ali kaj zavrniti (odvračati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati), braniti se česa, zavreči, zametovati, zaničevati, mrziti, prezirati: regem S. fr., principes Syracusanorum, preces L., adflictum non aversatus amicum O., aversari petentes, honorem, crimen O., Iovem, scelus, facinus, imperium Cu., aliquid voltu Q., dicentem, sua facinora, sermonem T., latum clavum, adulationes Suet.; z dvojnim acc. = ne pripozna(va)ti koga za kaj: aliquem ut parricidam liberûm L., Philippum patrem Cu.; z inf. = braniti se: proelium facere Auct. b. Hisp.

āvocō -āre -āvī -ātum

1. odpoklicati, odz(i)vati: populum ab armis L., milites a signis Traian. ap. Plin. iun., parte tribunorum exercitusque ad Volscum avocatā bellum L., pubem Albanam in arcem avocare L.; drž.pr.: a magistratu ali magistratui contionem (comitiatum) avocare Messala ap. Gell. kakemu oblastniku odpoklicati nameravani narodni zbor, t.j. preprečiti mu nameravani narodni zbor tako, da se ljudstvo privabi v kak drug zbor.

2. pren.
a) odvesti (odvajati): arma Q. prestreči, aquam alicuius cuniculo vel fossā Ulp. (Dig.) = drugam speljati.
b) od česa odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati), odvabiti (odvabljati), umakniti (umikati), odtujiti (odtujevati): senectus avocata a rebus gerendis Ci., quos iam aetas a proeliis avocabat Ci., ne metus quidem a foedissimis factis potest (te) avocare? Ci. niti strah te ne more odvrniti, ne quo externo terrore avocarentur animi ab sanandis domesticis malis L., avocari ab spe capiendae... urbis L. dati se odvrniti, avocare ab industria ad desidiam Ci., animos multitudinis ad Antiochum L. (odvrniti in) na Antiohovo stran potegniti, animum ad externa Sen. ph.
c) pozornost odvrniti (odvračati), in to α) moteč = koga ali kaj (za)motiti: nulla res nos avocabit Sen. ph., magis mihi vox avocare videtur quam crepitus Sen. ph., quae (negotia) simul et avocant animum et comminuunt Plin. iun. β) razveseljujoč = (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati), zabavati, kratkočasiti: animum L., ab iis, quae avocant, abductus Plin. iun., avocare luctum lusibus Sen. ph., canem cibo Plin. (u)tešiti, aliquem anilibus fabulis ali festivitate fabulae Ap., se passerculis Arn., illic avocare Vulg. tam se razveseljuj, raduj.
č) (= revocare) nazaj zahtevati: possessionem Icti., non potest avocari ei res Icti.; pren.: factum alicuius avocare Icti. preklicati.

avversario

A) m (f -ia) nasprotnik, nasprotnica; sovražnik, sovražnica:
avversario politico politični nasprotnik

B) agg. šport nasproten; sovražen:
la parte avversaria nasprotna stran, nasprotnik
la squadra avversaria šport nasprotnikovo moštvo, nasprotnik

bandiēra f

1. zastava, prapor:
alzare, ammainare la bandiera dvigniti, spustiti zastavo
mettere fuori la bandiera izobesiti zastavo
bandiera abbrunata zastava z žalnim trakom
bandiera a mezz'asta zastava na pol droga
alzare bandiera bianca dvigniti belo zastavo; pren. vdati se, odpovedati se čemu
bandiera nazionale državna zastava
bandiera tricolore italijanska trobojnica
battere bandiera navt. pluti pod zastavo
la nave batte bandiera italiana ladja pluje pod italijansko zastavo
bandiera ombra navt. lažna (navadno panamska) zastava
a bandiere spiegate pren. zmagoslavno
andare sotto la bandiera iti k vojakom
abbandonare la bandiera pren. dezertirati
portare la bandiera pren. prednjačiti
il punto, il goal della bandiera šport častni zadetek
voltare, cambiare bandiera pren. spremeniti nazore, preiti na nasprotno stran

2. pren. zastava, znak, simbol:
la bandiera della libertà, del progresso zastava svobode, napredka
candidato di bandiera prestižni kandidat

better² [bétə] pridevnik
boljši; primernejši; ki se bolje počuti

no better than pravzaprav
he is no better than he should be nič boljšega ne moremo od njega pričakovati
she is no better than she should be razuzdanka je
my better half moja boljša polovica
better part večji del
better than več kakor
pogovorno the better the day the better the deed čim večji praznik tem več dela opravimo
upon better acquaintance če se človek bliže seznani
one's better angel angel varuh
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
he is better than his word naredi še več, kot je obljubil
the better hand prednost, premoč
the better sort pomembni ljudje
his better self njegova boljša stran
I am better as I am raje sem tak kakor sem
he is none the better for it nič mu ne koristi

biffer [bife] verbe transitif (pre)črtati

biffer toute la page prečrtati vso stran
biffer d'un trait de plume prečrtati s potezo peresa
biffez les indications inutiles prečrtajte, kar ne ustreza

bilancia f (pl. -ce)

1. tehtnica:
bilancia di precisione precizijska tehtnica
bilancia automatica avtomatična tehtnica
bilancia analitica analitična tehtnica
bilancia a molla vzmetna tehtnica
bilancia romana rimska tehtnica
dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia prevesiti, nagniti eno stran tehtnice
porre sulla bilancia pren. dati na tehtnico, pretehtati
bilancia di Archimede, bilancia idrostatica hidrostatična tehtnica

2. ekon. bilanca:
bilancia commerciale trgovinska bilanca
bilancia dei pagamenti plačilna bilanca

3. astr. tehtnica

4. ravnotežje (tudi pren.):
ago della bilancia ( tudi pren.) jeziček na tehtnici

5. gradb. pomožni oder

6. štirioglata ribiška mreža

bivius 3 (bi in via) dvopoten, razpoten: fauces V. vhodi v soteske z obeh strani, calles Val. Fl.; subst. bivium -iī, n

1. dvopotje, razpotje, razkrižje: Plin., Fl., cum ad bivia consisteres L., in bivio portae V. (ena pot vodi do obale, druga stran od morja).

2. pren.
a) dvojna pot = dvojen način, dvojno sredstvo: bivium... nobis ad culturam dedit natura: experientiam et imitationem Varr., in bivio distineatur amor O. (o ljubezni do dveh deklet).
b) bivium Pythagorae Aus. Pitagorovo razkrižje, t.j. črka Y (littera Pythagorae), s katero je Pitagora baje primerjal dvojno pot življenja: pot kreposti in pot pregreh.

blague [blag] féminin

1. nerodnost, neumnost; širokoustenje, potegavščina, šala; sleparija, izmišljotina

2. mehur za tobak

sans blague? res? brez šale?
blague à part, blague dans le coin (populaire) šalo (ob) stran, resno
faire une blague napraviti neumnost
prendre tout à la blague ničesar resno ne vzeti

blank¹ [blæŋk] pridevnik
zastarelo bel; prazen, nepopisan, neizpolnjen; brezizrazen; neriman
vulgarno preklet

blank cartridge slepa patrona
blank despair popoln obup
blank credit kredit brez kritja
point blank naravnost, brez ovinkov
blank form formular, golica
blank verse blankverz
blank space predložek, neizpolnjen prostor
blank side slaba stran
blank silence popolna tišina
vulgarno not a blankety blank thing niti trohica
blank cheque neizpolnjen ček; figurativno prosta roka
to look blank biti videti zbegan
my mind went blank zgubil sem spomin, nisem se mogel spomniti
blank window slepo okno
blank door slepa vrata

blind¹ [blaind] pridevnik (blindly prislov) (to za)
slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen
sleng pijan
botanika brez cveta

blind alley slepa ulica; figurativno zagata; mrtvi tir
blind-alley occupation poklic, ki nima bodočnosti
blind coal antracit
anatomija blind gut slepič
blind (drunk), blind to the world pijan ko žolna
figurativno to have (ali apply) the blind eye zatisniti oko
to go at s.th. blind na slepo srečo se česa lotiti
blind leaders of the blind tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejo
blind letter pismo brez naslova
a blind man may perchance hit the mark slepa kura zrno najde
blind man's holiday somrak
as blind as a mole (ali a beetle, an owl) čisto slep
to get on s.o.'s blind side izrabiti slabo stran koga
blind pig, blind tiger nedovoljena točilnica
blind shell slepi naboj
blind spot mrtva točka
to strike blind oslepiti
to turn a blind eye to s.th. delati se slepega za kaj
there's none so blind ne da si dopovedati
it will happen when the devil is blind to se ne bo nikdar zgodilo
blind window (door) zazidano okno (zazidana vrata)
blind side nezavarovana, slaba stran
blind corner nepregleden ulični vogal
blind in an eye na eno oko slep
blind to one's defects zaslepljen

boljš|i [ó] (-a, -e) besser, Besser- (položaj die Besserstellung); höher, stärker, Mehr- (ponudba das Mehrgebot, ponudnik der Mehrbieter)
boljša polovica die bessere Hälfte
boljša stran/plat die bessere Seite, die Schokoladenseite
boljši dnevi bessere Tage
boljši gospod ein besserer Herr
boljša družba die bessere Gesellschaft
biti boljš besser sein, überlegen sein
(biti) neprimerno boljš kot (jemandem/etwas) haushoch überlegen (sein)
boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

boreās -ae, acc. -ān, m (iz gr. βορέας) burja, severovzhodnik (čisto lat. aquilo): Edoni Boreae spiritus V. = burja, ki brije iz smeri Trakije (za Grke od severovzhoda); potem severni veter, sever, severnik: ventus boreas N., saeviente borea L., boreae frigus V., horrifer boreas, gelidus sicca boreas bacchatur ab arcto O., flatus... saevi boreae Cat.; pooseb. Boreās (= Aquilō) Borea, bog Sever: haec Boreas... locutus excussit pennas O.; met. sever kot stran svetâ: mundi... boreae finitimum latus H.