Franja

mórski de mar; marino

morska bolezen mareo m
ki ima morsko bolezen mareado
dobiti morsko bolezen marearse
morska deklica (mit) nereida f
morska gladina superficie f del mar
morski jezik (riba) lenguado m
morski ježek erizo m de mar
morska klima clima m marítimo
morski konjiček (zool) caballo m marino, hipocampo m
morsko kopališče playa f
morska kopel baño m de mar
morska milja milla f marina
morski pes (zool) tiburón m
morsko pristanišče puerto m marítimo
morska riba pez m marino
morski ribolov pesca f marítima
morska pot vía f marítima
morski ropar pirata m, corsario m
star morski volk (fig) lobo m de mar
morska sol sal f marina
morska obala costa f, litotal m
morska voda agua f de mar
morska zvezda (zool) estrellamar f, asteria f

mren|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Haut; anatomija das Fell; (možganska Hirnhaut, rebrna Rippenfell, trebušna Bauchfell)
kamova mrena na vinu: die Kahmhaut
živalstvo, zoologija letalna mrena die Flughaut
anatomija na očeh: siva mrena grauer Star
zelena mrena grüner Star ➞ → možganska mrena, rebrna mrena, siva mrena, zelena mrena

Mugiōnia porta (P. F.) ali Mugiōnis porta (Varr. ap. Non.) in star. Muciōnis porta (Varr.) = vetus porta Palatii, mugiónska, Mugiónova (Muciónova) vrata v Rimu, ob severni palatinski poti.

mulceō -ēre, mulsī, mulsum, star. mulctum (sor. z mulgēre)

1. (po)gladiti, (po)božati, (po)čehljati, (po)čohati, (po)praskati, (po)drgniti: barbam Plin., manu mulcens barbam O., colla, vitulum O., alternos (sc. pueros) linguā V. rahlo obliz(ov)ati.

2. rahlo dotakniti (dotikati) se: aristas, cantu (pojoč) O., virgā capillos O., aëra motu Lucr. rahlo gibati, aethera pennis Ci. poet. ali aethera prhutati, frfotati po zraku, huc navem Enn. ap. Prisc. sem gnati (o morju); occ.
a) pahljati, hladiti koga: somnus Erysichthona pennis mulcebat O., florem Cat., zephyri mulcebant flores O., mulcet aura rosas Pr.
b) pocula sucis Lyaei Sil. ljubko (na)polniti.

3. metaf.
a) (u)tešiti, (po)tešiti, (u)tolažiti, (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati), (u)blažiti, (u)krotiti, (o)lajšati, (o)hladiti (naspr. irritare ipd.): Vell., mulcente et increpante Marcio L., regit animos et pectora mulcet V., pectora equorum Lucr., aliquem ali animos dictis O., mulcens tigres carmine Orpheus V., fluctūs iras V., variā vulnera ope O., dolores nervorum Plin., Somne, qui corpora fessa mulces O. zaziblješ v spanec, uspavaš.
b) laskati (se) komu, sladkati se, dobrikati se, prilizovati se komu, razveseliti (razveseljevati), očarati: aliquem laudibus Pac. ap. P. F., audire, quod aures mulceat Q., rudes atque agrestes animos admiratione Q., grato Dauni puellas carmine mulces H., vestras mulcebant carmina aures O., meum pectus poëta mulcet H., sensūs videntur m. Lucr.

multa (mulcta), star. molta -ae, f (osk. (po P. F., prim. multam), samnitska (po Varr. ap. Gell.) ali umbr. (prim. motar) beseda) kazen v lastnini za poravnavo storjene škode

1. v starejši dobi v živini: Romulus plebem multae dictione ovium et boum coërcebat Ci., cum pecore diceretur multa Varr., unam ovem multam dico Gell. (staro ustaljeno sodno besedilo), equorum pecorumque numero multantur; pars multae regi vel civitati, pars ipsi, qui vindicatur, vel propinquis eius exsolvitur T. (o Germanih).

2. pozneje kazen v denarju, denarna kazen, globa: multa quingentum milium aeris L., multam dicere Ci., L. globo naložiti (nalagati), določiti (določati), odmeriti (odmerjati), multam petere ali irrogare Ci. svetovati, da se kaznjenec kaznuje z globo, certare multam L. pričkati se o tem, ali naj se naložena globa plača ali ne; tako tudi multae certatio Ci., multam committere Ci. ali subire O. globi zapasti, multa praesens (vojna odškodnina v gotovini) quinquaginta milium aeris in singulas civitates proposita L.

3. metaf. sploh kazen, izguba: haec ei multa esto: vino viginti dies ut careat Pl., gravis multa praedibus Valerianis Ci. ep.

mutírati to break one's vice

ko je bil komaj 14 let star, je začel mutírati when he was hardly fourteen, his voice began to break

nad above; over

5° nad ničlo 5 degrees above zero
nad morsko gladino above sea level
moški nad 40 let men over 40
reka nad mostom the river above the bridge
biti star nad 50 let to be over 50
nad gradom se dviga stolp a tower rises high over the castle
kaj je prišlo nad vas? what has come over you?
iti nad sovražnika to march against the enemy
sonce je nad obzorjem the sun is above the horizon
meč mu je visel nad glavo a sword was hanging over his head
oblak dima je visel nad mestom a cloud of smoke hung over the city
nad vsa pričakovanja beyond all expectation

nad au-dessus de, par-dessus, sur, en amont de, contre

nad morsko gladino au-dessus du niveau de la mer
biti star nad petdeset let avoir (dé)passé cinquante ans (ali la cinquantaine), avoir plus de cinquante ans
prtljaga nad deset kil les bagages excédant (ali dépassant) dix kilos, les bagages pesant plus de (ali d'un poids supérieur à) dix kg
iti nad Turke marcher contre les Turcs
jeziti se nad kom être fâché contre quelqu'un
zgražati se nad se scandaliser de

nad sobre

nad morsko gladino sobre el nivel del mar
je nad 50 let star ha pasado (ali cumplido) los 50 años
stroški znašajo nad 1000 peset los gastos pasan (ali exceden) de mil pesetas
viseti nad estar sospendido sobre (čem a/c)

naenkrat prislov
1. (hitro in nepričakovano) ▸ egyszer csak, egycsapásra, hirtelenBila sem v hiši, ko sem kar naenkrat zaslišala vzklike. ▸ A házban voltam, amikor egyszer csak kiabálást hallottam.Ana se čisto zatopljena v svoje misli kar naenkrat znajde v svoji pisarni. ▸ Ana saját gondolataiba merülve egyszer csak az irodájában találja magát.Zdaj sem star 48 let in se ne morem kar naenkrat spremeniti. ▸ Most 48 éves vagyok, és nem tudok egycsapásra megváltozni.Potem je kar naenkrat ugotovila, da ne zna igrati in je šla v šolo. ▸ Aztán egyszer csak rájött, hogy nem tud játszani, és iskolába ment. Naenkrat je vse okoli mene postalo črno in ničesar nisem več videl. ▸ Egyszer csak minden elsötétült körülöttem és semmit sem láttam.
Med sesanjem me je naenkrat začel skeleti vrat. ▸ Porszívózás közben egyszer csak sajogni kezdett a nyakam.
Sopomenke: nenadoma

2. (sočasno) ▸ egyszerre, egyidőbenPosameznik bo lahko naenkrat kupil največ pet vstopnic. ▸ Egyszerre legfeljebb öt jegyet lehet vásárolni.Ker pa smo skoraj vsi naenkrat pripeljali na prelaz, je tam zaradi gneče nastal kaos. ▸ Mivel azonban szinte mindannyian egyszerre érkeztünk a hágóra, a tömeg miatt káosz alakult ki.
V službi vam ni treba vsega narediti naenkrat. ▸ A munkában nem szükséges mindent egyszerre elvégezni.
Koliko projektov bom delala naenkrat, je povsem odvisno od mene. ▸ Az, hogy hány projektet csinálok egyidőben, teljes mértékben tőlem függ.
Če vseh vaj ne morete opraviti naenkrat, jih delajte v teku dneva eno po eno. ▸ Ha nem tudja egyhuzamban elvégezni az összes gyakorlatot, akkor a nap folyamán külön-külön végezze el őket.
Z eno roko pritiskam na domofon, z drugo obračam ključ, vse naenkrat. ▸ Egyik kezemmel nyomom a kaputelefont, a másikkal elfordítom a kulcsot, mindezt egyszerre.

nanoréti se (-ím se) perf. refl. sfogarsi; scatenarsi:
pren. ker se mlad ni nanorel, je star znorel il giovane troppo savio impazza da vecchio

Nautius 3 (prim. Nautēs) Návtij(ev), star rim. patricijski rod, od katerega so najbolj znani:

1. Sp. Nautius Rutilus Spurij Navtij Rutil, eden izmed patricijev, ki jih je l. 493 senat poslal k ljudstvu, ki se je izselilo na Sveto goro, konz. l. 488: L.

2. C. Nautius Rutilus Gaj Navtij Rutil, konzul l. 475, l. 458 drugič konzul, vojskovodja zoper Ekve, zmagovalec nad Sabinci pri Eretu: L.

3. Sp. Nautius Spurij Navtij, vojaški tribun pod konzulom Papirijem Kurzorjem; l. 293 se je proslavil v boju s Samniti: L.

nazádnje adv.

1. poi, infine, alfine; (zadnjikrat) ultimamente, l'ultima volta

2. pren. in fin dei conti:
fant je nazadnje zadosti star, da se sam odloči in fin dei conti il ragazzo è maggiorenne per decidere da solo
nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo finirà col pensare che non gli vogliamo bene
skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti la composizione sorprende per la forza inventiva oltreché per la sua immediatezza
nazadnje (zadnjikrat)
sem ga videl včeraj l'ultima volta l'ho visto ieri

neige [nɛž] féminin sneg; snežna belina; populaire kokain

neige ancienne, nouvelle, fraîche, mouillée, poudreuse, tôlée, vierge star, nov, svež, moker, pršičast, srežen, deviški (nepoteptan) sneg
neiges pluriel éternelles, perpétuelles večni sneg
amas masculin de neige snežni zamet
boule féminin de neige snežena kepa
flocon masculin de neige snežinka
bonhomme masculin de neige sneženi mož, snežak
tourmente féminin de neige snežni metež
teint masculin de neige snežno bela polt
sports masculin pluriel de neige snežni športi
œufs masculin pluriel à la neige sneg iz beljaka
arrêté, bloqué par les neiges zametèn
train masculin de neige vlak, ki pelje v zimska letovišča
se battre à coups de boules de neige kepati se
faire boule de neige (figuré) naraščati kot snežni plaz
fondre comme neige au soleil (s)kopneti kot sneg na soncu
être blanc comme neige biti bel ko sneg
chasse-neige masculin snežni plug

nepremíčnica

zvezda nepremíčnica fixed star

nē-ve in (po odpadlem e) neu, star. neive in (pri Lucr.) nīve, conj. (nē z enklitičnim -ve pred stavki, ki nadaljujejo zanikane ali trdilne zahtevne ali finalne stavke; prim. skr. návā „ali ne“) in (da) ne, ali ne, niti, ali: utinam ne in nemore Pelio securibus caesae accidissent abiegnae ad terram trabes, neve inde navis inchoandi exordium cepisset, quae nunc nominatur nomine Argo Enn. ap. Corn., ne quis virginem neve mulierem heredem faceret Ci., ne quid factum sit neve simulatum Ci., legem tulit: ne quis ante actarum rerum accusaretur neve multaretur N., ne forte … rearis … nive alium quemvis … propterea gerere hunc credas, quod … Lucr.; za trdilnim stavkom: hortor, ut maneas in sententia neve vim pertines Ci. ep., milites non longiore oratione cohortatus, quam uti suae pristinae virtutis memoriam retinerent neu perturbarentur animo C., hic ames dici pater atque princeps neu sinas Medos equitare inultos H., modo virtutem maiorum suorum aemularentur neve proelii unius aut alterius eventu pavescerent T.; tudi pred stavki brez predhodne konjunktivne misli = in da ne, da pa ne: neve foret terris securior arduus aether, affectasse ferunt regnum caeleste Gigantas O. Pesn. in pri C. tudi v prvem zanikanem členu, torej neve (neu) … neve (neu) = (da) niti … niti: neu struere auderent aciem neu credere campo V., milites appellat, neu se neu imperatorem tradant C., neu suis sint receptacula neu Romanis proposita C.; veznik postavljen dvakrat ali večkrat = (da) niti … niti … niti: omnino caveto ne quam materiam doles neu caedas neu tangas, si potes, nisi siccam neu gelidam neu rorulentam Ca., neve … neu … neve V.; krepkeje: ut id neve in hoc neve in alio requiras Ci.

new¹ [nju:] pridevnik
nov; svež (kruh, mleko), mlad (krompir, vino); neizkušen, nevajen; neznan (to komu)
jezikoslovje moderen

avstralsko new chum nov naseljenec
New England Nova Anglija, šest vzhodnih držav v ZDA (Connecticut, Massachusetts, Rhode Island, Vermont, New Hampshire, Maine)
New Egyptian koptovščina (jezik)
New Deal Rooseveltov progresivni program za ekonomsko in socialno obnovo ZDA po veliki krizi l.1929.
the New World novi svet, Amerika
New Testament nova zaveza
figurativno new blood sveža kri, življenjska sila
new departure popolna sprememba starih navad
as good as new skoraj nov
to lead a new life živeti drugačno življenje
astronomija new moon mladi mesec
figurativno new man prerojen človek
to put on the new man; ali to turn over a new leaf začeti novo življenje, poboljšati se
new woman moderna žena
an old dog can't learn new tricks star človek ne spremeni svojih navad

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

nī-ve², conj. star. = nēve (gl. nēve): Lucr.

nōbilis -e (prvotna in star. obl. gnōbilis: (g)nōscere; prim. i-gnōbilis)

1. znan: neque eis umquam nobilis fui Pl.; od tod očiten, viden: nobili gaudio T.

2. po svetu (po vsem mestu) znan: vetus ac nobilis gladiator Ci., inimicitiae nobiles inter eos erant L., cum sint nobilissimae sibi cum consule inimicitiae L.; occ. znan
a) v dobrem pomenu = slaven, sloveč, slovit, imeniten: die festo celebri nobilique Pl., ex doctrina nobilis et clarus Ci., multi in philosophia praeclari et nobiles Ci., oppidum inprimis clarum et nobile Ci., rex n. N., palma nobilis (= nobilitans) H., ut in utramque partem arcendis sceleribus exemplum nobile esset L., n. crimen O., nobilis aere Corinthus O., nobilior sanguine matris O., Cicero vir nobilissimus novitatis Vell., studia te tua clarum et nobilem efficiunt Sen. ph., vitulis quidem marinis ad multa quoque nobile (sc. fel) Plin.; pesn. z inf.: dicam … superare pugnis nobilem H. slovečega zmagovalca v rokoborbi, slovečega rokoborca, genus hic Rheno iactabat ab ipso, mobilis e recti[s] fundere gaesa rotis Pr., avum fronte aequavisse severa nobilis Sil.
b) v slabem pomenu = zloglasen, razvpit, na slabem glasu: qui se scelere fieri nolunt nobiles Pl., ille nobilis taurus quem crudelissimus omnium tyrannorum Phalaris habuisse dicitur Ci., scortum n. L., nobilis clade Romanā Caudina pax L.

3. plemenitega rodu, plemiškega rodu, plemenit, blagoroden, imeniten: mea (sc. amica) est sumptuosa, nobilis Ter., familia Ci., nobili genere nati Ci., mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., Q. Metellus homo nobilissimus Ci. mož starega plemenitega rodu, missus cum his Carthalo nobilis Carthaginiensis L., dei nobiles O. bogovi višje vrste; včasih = plemiški, plemenitaški, aristokratski (naspr. ignobilis, homo novus), zlasti v poznejši dobi rim. republike = potomec patricijske ali tudi plebejske rodovine, katere člani so dosegli tri najvišje kurulske časti ter s tem dosegli uradniško plemstvo in ius imaginum (gl. imāgō): adulescens ali iuvenis nobilis Ci. mlad plemič, quanta sit in invidia apud quosdam homines nobiles novorum hominum industria Ci.; subst.: nobiles nostri Plin. iun. naši plemiči (plemenitaši, plemenitniki, imenitniki); od tod Nōbilis in Nōbilissimus plemeniti, preplemeniti, nadvse plemeniti, v cesarski dobi naslov članov cesarske družine: Dig., Cod. Th.; čast sama se je imenovala Nōbilissimātus -ūs, m nobilisimát = plemenitost, imenitnost: Icti.

4. plemenit = plemenite vrste, plemenski, znamenit, odličen, izvrsten: nobilium greges equarum O., n. equus Cu., Sen. ph., phalerae Ci., tres nobilissimi fundi Ci. Adv. nōbiliter imenitno, odlično, slavno, častno, dovršeno, izvrstno, mojstrsko: n. aliquid architectari Vitr., caelare argentum Plin., cantare Lamp., nobilius permixta tuo sub nomine Aus., nobilius philosophari Sid., ab exercitu nobilissime tumulatus L. epit., actus nobilissime consulatus Q.

Opomba: Abl. sg. nōbilī; toda: aliquo excellente et nobile viro Ci. ap. Char.