Franja

perforate² [pə́:fəreit] prehodni glagol
predreti (into v)
prebosti (through skozi)
naluknjati, perforirati

perfringo -ere -frēgī -fractum (per in frangere)

I.

1. razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (z)drobiti, premag(ov)ati, nasilno vdreti (vdirati), predreti (predirati), (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), vlomiti (vlamljati), s silo si utreti (utirati) pot skozi kaj, odpreti (odpirati) si pot skozi (v) kaj, do česa: qui … omnis altitudines moenium obiectas semper vi ac virtute perfregit Ci., perfracto saxo sortes erupisse Ci., vis incita venti … nubem perfringens Lucr., ne … tela tormentis missa tabulationem perfringerent C., munitiones hostium, phalangem pilis C., quis … lento perfregerit obvia pilo Tib., iumenta secabant … infimam ingredientia nivem et prolapsa … penitus perfringebant L., naves perfregerant proras L., misso perfregit Olympum fulmine O., perfracto limine Sen. tr., perfringit lancea costas Stat., perfringendis obruendisque hostibus T., aciem tenuem T., quod … auro … soleant adamantinae etiam perfringi fores Ap., tuba obsaeptas foris sonitu perfringit Stat. (o zvoku, hrupu), aciem Sil., non ullas valuit perfringere Poenus tota mole vias Sil., quod votis optastis adest, perfringere dextra V., occurrit ei (sc. flumini) Taurus mons … Ommam vocant irrumpentem, mox ubi perfregit, Euphraten Plin., claustra Cu., compedes Plin. iun.; abs.: perfregi Euphrates Plin.; pren. abs.: haec (sc. eloquentia) modo perfringit, modo inrepit in sensus Ci., maius est difficilia perfringere quam laeta moderari Sen. ph.; metaf. predreti (predirati) = premagati, ne (z)meniti se za kaj: repagula iuris, omnia repagula pudoris Ci., adversa impetu perfringe solito Sen. tr.; des operam ut uno impetu perfringatur (sc. res) Ci.; pren.: omnes altitudines Ci., animos (o govorniku) Ci. močno govoriti, močno seči (segati) v srce.

2. vlomiti (vlamljati), prodreti (prodirati): domos T., portas Sil., Lucan., fores Tib., clausas voveo perfringere Thebas Stat., velut perfringere aerarium T., dormientis anus perfracto tuguriolo Ap.; pren.: suavitate ea, qua perfunderet animos, non qua perfringeret Ci. —

II.

1. (z)lomiti se, zlomiti si kaj, poškodovati se, poškodovati si kaj, (z)drobiti se, zdrobiti si kaj: perfringet celsos defixo robore malos (sc. ventus) Ci., perfracta … quadrupedantum pectora pectoribus rumpunt V., perfracto capite acie excessit L., naves, quae non … perfregerant proras litori inlisas L., ut ex ictu neque findatur os neque perfringatur Cels., suam ipse cervicem perfregit T., campi, quos non nisi ingentes boves et forissima aratra perfringunt Plin. iun.

2. metaf. uničiti (uničevati), razbi(ja)ti, (po)rušiti, obrezuspešiti, spodkopa(va)ti, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), spodnesti (spodnašati): omnia cupiditate ac furore Ci., conspirationem bonorum Ci., aliorum domum et omnem familiam perfringens Corn., nemo … me … suspicione perstrinxit, quem non perverterim ac perfregerim Ci., sin istius ingentes divitiae iudiciorum religionem veritatemque perfregerint Ci., non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque Ci.

permeate [pə́:mieit]

1. prehodni glagol
pronicati, prodirati, prodreti, prežeti

2. neprehodni glagol
predreti (into v)
širiti se (among med)
pronicati (through skozi)

per-mittō -ere -mīsī -missum (per in mittere)

1. (do cilja) vreči, zagnati, zadegati: saxum in hostem O., scopulum in undas O., tela longius Hirt.

2. (do cilja, proti cilju) spustiti (spuščati): equum in hostem L. nagnati, se in hostem Hirt. zagnati se, pognati se, naskočiti, navaliti na, napasti, equitatus permissus turbat ordines L. vdor konjenice vnese zmedo v vrste; pren.: tribunatum L. nebrzdano izrabljati tribunsko oblast, bonitatem ad aliquem Sen. ph. izkazovati komu, se ad rem Gell. gnati se za čim, iskati kaj, permitte me in meam quietem Ap. pusti me v mojem miru; metaf. med. permitti razprostirati se, razširjati se, segati do: regio permittitur ad Arymphaeos usque Mel., odor permittitur longius Lucr.

3. occ.
a) popustiti (popuščati): habenas equo Tib., Sen. tr.
b) (raz)poslati ((raz)pošiljati): caseos trans maria Col.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), zaupati, da(ja)ti na razpolago, podvreči: Icti., Col., Lucan. Suet., alicui potestatem Ci., alicui summam belli C., aliquem iudicum potestati Ci., omnia dicioni eius Cu., vitam Roscii sententiis iudicum Ci., rem arbitrio N. na voljo da(ja)ti, pustiti (puščati), incommoda sua dolori suo Ci. svoji bolečini (bolesti) prepustiti (prepuščati) v maščevanje, adulescenti Siciliam Ci., vela ventis Q., classem ventis Plin. iun.; z inf.: ut iam ipsis iudicibus sine mea argumentatione coniecturam facere permittam Ci. na voljo dati; s finalnim stavkom: Ci., S., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., consuli permissum faceret L.; s pt. fut. pass. = dati: cuius imperio consilioque summam rem publicam tuendam permiserunt L., his quoque non passim mundi fabricator habendum permisit aëra O. je dal v last, Gallias exercitibus diripiendas permittere Suet., his adeo se abutendum permisit et tradidit, ut … Suet.; occ. α) opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, spregled(ov)ati kaj: eas (sc. inimicitias) se patribus conscriptis dixit et temporibus rei publicae permissurum Ci. da se hoče sovraštvu izogniti zaradi senata, p. inimicitias patribus conscriptis Ci. z ozirom (oziraje se) na senat, upoštevaje senat, permitto aliquid iracundiae tuae Ci. spregledujem (gledam skozi prste) tvoji togot(nost)i. β) se permittere podvreči se, da(ja)ti se na razpolago, prepustiti (prepuščati) se, zaupati se: permittere se suaque omnia in fidem ac potestatem C. ali fidei populi Romani L. podvreči se na milost in nemilost rimskemu ljudstvu, omnia permittere L. popolnoma se predati (podvreči).
b) dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), ne braniti, ne preprečiti (preprečevati): licentiam Ci., morem V., licentiā permissā Ci., id lege permittitur Ci.; pri istem subj. z inf.: L. idr., Lacedaemonios bello persequi iusserit et ei permiserit quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N.; pri različnem subj. z ACI: T., Iust., Plin., Suet., ille meas errare boves, ut cernis, et ipsum ludere quae vellem calamo permisit agresti V.; s finalnim stavkom: L., Plin. iun., Cu., hic ille „primum, quis Antonio permisit“ inquit „ut et partes faceret et utram vellet prior ipse sumeret?“ Ci.; abs.: lex iubet aut permittit aut vetat Ci., permittente senatu Eutr.; pass. impers. permittitur Sen. ph. ali permissum est Q. z inf. = dovoljeno biti, smeti se, na izbiro biti; abl. abs. permisso, ut … L., Cu. ko (ker) je bilo dovoljeno, ko (ker) se je smelo; pri poznejših piscih v osebnem skladu permittor dovoljeno mi je, morem, smem, lahko, poseb. pogosto permissus z inf. tisti, ki mu je dovoljeno, tisti, ki sme (lahko): Aug., ad Graeciam ire permissus est Amm. dovoljeno mu je bilo (smel je) iti v Grčijo, permissi vivere, ut vellent Aur. — Subst. pt. pf. permissum -ī, n dovolitev, dovoljenje, dovolilo, privolitev, privolilo: permisso uti H., ait Labeo exspectandum vel permissum pontificale seu iussionem principis Ulp. (Dig.).

per-pellō -ere -pulī -pulsum (per in pellere)

1. močno pognati (poganjati), močno suniti (suvati): aliquā re perpelli Nigidius ap. Non.

2. metaf.
a) nagniti (nagibati), pognati (poganjati), napotiti (napotovati), prignati (priganjati), (pri)siliti (prisiljevati), primorati koga k čemu, dognati: animum Pl., urbem metu ad deditionem L., id (k temu) pecuniā et saepius vi T.; abs.: numquam destitit … orare usque adeo donec perpulit Ter. da je (stvar) prignal do konca, da je (stvar) spravil skozi, da je (stvar) izpeljal; s finalnim stavkom: cum perpulit, ut legatos mitteret L. ali ne contra rem publicam sentiret S.; abs.: perpulit (dognal je), ut facerent L.; z inf.: plerique Aethiopum prolem, quos rege Cepheo metus atque odium mutare sedes perpulerit T.
b) živo ganiti, močno se dotakniti, močno pretresti koga, močno presuniti koga, močan vtis pustiti komu, globoko seči komu v srce, impresionirati: candor huius te et proceritas, vultus oculique perpulerunt Ci.

per-punctus 3 (*perpungere) skozi in skozi zboden (zbadan): Cael.

per-rumpō -ere -rūpī -ruptum (per in rumpere)

I. intr. prodreti (prodirati), vdreti (vdirati), s silo (si) krčiti (pretiriti) pot: Helvetii, si perrumpere possent, conati C., per medios hostes C., per castra, in urbem, in vestibulum templi, per aciem L., nostras in arces Sil.; metaf.: qui te invito perrumpunt T. silijo k tebi. —

II. trans.

1. predreti (predirati), razdreti (razdirati), razbi(ja)ti: aciem uno impetu Cu., nullā munitione perruptā C., materia neque perrumpi neque distrahi potest C., bipenni limina p. V., terram aratro V., costam Cels.

2. vdreti (vdirati), pretiriti (krčiti) (si) pot, udariti skozi kaj: paludem, rates C., cuneos hostium L., castra perrupta T.

3. metaf. premag(ov)ati, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati): difficultates Plin., ne quo adfectu perrumperetur T., fastidia H., poenam legum, periculum, quaestiones Ci., poenam non dico legum quam saepe perrumpunt Ci. rušijo, prelamljajo.

per-strepō -ere -strepuī (per in strepere)

I. intr. velik hrup delati (zganjati), silno (močno, glasno) hrumeti, kričati, šumeti, (za)doneti: Ter., Sen. ph., Ap., tellus perstrepit Sil., rumor in arcana iamdudum perstrepit aula Stat. —

II. trans.

1. skozi in skozi (za)šumeti, z glasovi napolniti (napolnjevati), skozi kaj (za)doneti, (za)zveneti: Ap., latas aedes Cl.

2. velik hrup delati s čim: nonne haec quotidie perstrepunt Ariani? Ambr.

perte [pɛrt] féminin izguba; poguba; propad; škoda; izpad, upad(anje), izginjanje; odtekanje; commerce deficit, pasivni saldo

à perte (commerce) z izgubo
travailler à perte delati z izgubo
à perte de vue kakor daleč sega oko; brezkončno; ne da bi prišli do kakega zaključka
en pure perte popolnoma zaman; brez vsake koristi, brez haska
perte d'argent, au change, de courant, de fortune, d'honneur, d'intérêts, de poids, de temps, de prestige izguba denarja, pri menjavi, toka, premoženja, časti, obresti, teže, časa, prestiža
perte des droits civiques izguba državljanskih pravic
les pertes en hommes et en matériel izgube ljudi in materiala
perte par incendie škoda zaradi požara
perte partielle, totale delna, celotna izguba, škoda
perte de sang izguba krvi; krvavenje
perte sèche (commerce) čista izguba
perte en valeur izguba vrednosti
perte de la vue izguba vida, oslepitev
indemnité féminin de la perte nadomestilo za škodo
combler, couvrir une perte (po)kriti izgubo
courir à sa perte drveti v (svojo) pogubo, propast
entraîner, réparer une perte prinesti, popraviti izgubo
subir, essuyer une (grosse) perte imeti (veliko) izgubo
(familier) mettre quelqu'un à la porte, chasser quelqu'un avec pertes et fracas koga brutalno vreči skozi vrata, ga spoditi

per-volitō -āre (frequ. glag. pervolāre) kar naprej (znova in znova) preletavati, kje (povsod) (na)okrog letati, obletavati, obletovati: per dissaepta domorum saxea voces pervolitant Lucr., per quos (sc. polos) pervolitat sempiterno caelum Vitr., spatia caeli Fl. fr.; metaf. prehite(va)ti, prebegniti (prebegati), preteči (pretekati), teči (tekati) skozi kaj, po čem: lumen omnia loca pervolitat V., iter Vitr.

per-volō¹ -āre -āvī -ātum (per in volāre)

1. preleteti (preletavati), obleteti (obletavati, obletovati): corvus aërium pervolat iter O., hirundo pervolat aedes V.; metaf. preteči (pretekati), hitro preiti, hitro prehoditi (prehajati), (po)hiteti skozi kaj, po čem: LVI milia passuum cisiis p. Ci., urbem Iuv., scopulum Ap., hasta aërium iter pervolat O., aestus pervolat Lucr.

2. kam (po)leteti, odleteti (odleta(va)ti), kam (od)hiteti: carpento Ap.; metaf.: animus pervolat in hanc sedem Ci., quo pervolet ipse (sc. animus) Lucr., rumor … pervolat alis O.

per-vulgō (stlat. per-volgō) -āre -āvī -ātum

1. razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), oklic(ev)ati: edictum totā provinciā C., tabulas Ci., Hirtium Ci. izdati.

2. na razpolago da(ja)ti: operam suam p. et communicare Ci.; occ. p. se (o vlačugah, prostitutkah) nastaviti (nastavljati) se, proda(ja)ti se (svoje telo): Ci.

3. kak kraj obisk(ov)ati, kje pohajati, iti (hoditi) skozi kaj, prehoditi (prehajati), pogosto prepotovati: quo solis pervulgant lumina caelum Lucr., litus pervolgans furor Pac. fr. — Od tod adj. pt. pf. pervulgātus 3, adv. -ē

1. zelo znan, splošno znan, zelo razširjen, slovit, razvpit, proslul: nomina H., ista maledicta pervulgata in omnes Ci.

2. (zelo) navaden, preprost, kot adv. = po (v) splošni rabi, po splošnem običaju, (po) prostaško, v navadnem (običajnem) pomenu: consolatio Ci., pervulgatissima verborum dignitas Corn., aliquid de rebus pervulgatioribus fingendum esse Ap., quod videtur novius pervulgatiusque esse Gell., pervulgate magis quam inscite locutus est Gell., „candenti“ dixit pervulgate et improprie pro ferventi favillā Gell.

Pflock, der, (-/e/s, Pflöcke) količek; ein paar Pflöcke zurückstecken figurativ zmanjšati zahteve, popustiti, pogledati skozi prste

pierce [píəs]

1. prehodni glagol
prebiti, predreti, prebosti, prevrtati
figurativno prodreti (mraz, zvok, svetloba)
figurativno spoznati, spregledati, pronikniti
figurativno ganiti, prizadeti

2. neprehodni glagol
predreti (into v, through skozi)

the cold pierced him to the bone mraz mu je rezal do kosti

piha|ti (-m) pihniti

1. človek z ustnicami: blasen (ven ausblasen), pusten (v kaj etwas anpusten), na instrument: (ein Instrument) blasen; cigaretni ipd. dim: paffen; (sopsti) schnauben
figurativno pihati od jeze vor Wut schnauben
pihati komu na dušo (jemanden) zu überreden versuchen

2. v balonček - pri prometnih kontrolah: in die Tüte blasen

3. mačka: fauchen, v koga: (jemanden) anfauchen (tudi figurativno)

4. veter: blasen, wehen (dol hinunterwehen, herunterwehen, naproti entgegenwehen, navzgor hinaufwehen, heraufwehen, proti zuwehen auf); silovito: fegen (skozi durchfegen), v sunkih: stoßen

5. blasen (od zgoraj aufblasen auf, v kaj einblasen, hineinblasen, anblasen, skozi durchblasen)

pilot² [páilət] prehodni glagol
pilotirati, krmariti (ladjo, letalo)
figurativno voditi

to pilot a bill through Congress spraviti zakonski osnutek skozi Kongres

pláti (póljem) imperf.

1. navt. aggottare (con la sassola)

2. spingere

3. agr. vagliare; sventolare (il grano)

4. battere, palpitare, pulsare:
srce mu je močno plalo il cuore gli batteva forte

5. muoversi, ondeggiare

6. pren. diffondersi, spandersi; irrompere, penetrare:
skozi okno je plala svetloba la luce irrompeva dalla finestra

plough² [pláu]

1. prehodni glagol
britanska angleščina orati, preorati; plužiti, brazditi
figurativno utirati pot
navtika brazditi, sekati valove (ladja)
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
orati, plužiti, brazdati; truditi se, mučiti se, prebijati se
sleng pasti pri izpitu

to plough a lonely furrow opravljati svoje delo sam
to plough the sands mučiti se zaman
to plough the sea ploviti po morju
to plough ahead neutrudno delati naprej, počasi napredovati
to plough back obogatiti zemljo (s travo, deteljo), figurativno ponovno vložiti dobiček v podjetje
to plough out izkopati, preorati
to plough under podorati, spodkopati
to plough up zorati
to plough through prebijati se skozi, prebiti se
to plough one's way utirati si pot

poda|ti¹ (-m) podajati

1. kako stvar komu reichen, geben (naokrog herumreichen, naprej weiterreichen, weitergeben, skozi kaj durchreichen, durchgeben, gor hochreichen, dol herunterreichen)
podati roko (jemandem) die Hand reichen (si sich/einander)

2. šport komu žogo: (jemanden) anspielen, (jemandem den Ball) zuspielen, (oddati žogo) abspielen

pòdrijeti pȍdrēm (ijek.), pòdrēti pȍdrēm (ek.)
1. raztrgati: dosta davao opanaka podro
2. razbiti, polomiti: put je vodio izmedu šljivika ogradenih podrtim hrastovim plotom
3. izvleči: zavika grdonja s velikim mačem, podrijevši ga i mahnuvši njime po zraku u isti čas; na usta mu se podrije težak uzdisaj skozi usta se mu je iztrgal težek vzdih