Franja

Zadetki iskanja

  • gana ženski spol želja, poželenje, vnetost, veselje; ješčnost, tek

    de gana z vnemo, od srca, voljan, vnet
    de (buena) gana (od srca) rad
    de mejor gana rajši
    de mala gana nerad
    de su gana prostovoljno
    darse gana dobiti veselje za
    pago lo que me da la gana plačam, kar se mi zdi prav
    no me da la (real) gana mi ne pade v glavo, ne maram
    hacer gana dobiti tek za jedi
    no tener gana (de) ne bitt voljan, biti nenaklonjen
    ni gana(s) za nobeno ceno, še v sanjah ne
    abrir(se) las ganas de comer dobiti tek
    estar sin ganas ne imeti teka
  • Ganymēdēs -is, redko -ī, acc. -em in -ēn, m (Γανυμήδης) Ganimed, sin trojanskega kralja Troja (Trōs), mladenič, ki ga je Jupiter zaradi njegove lepote dal odnesti na Olimp, kjer ga je postavil za svojega točaja: CI., O.; metaf. ozvezdje Ganimed = ozvezdje Vodnar, Vodolij: CI., HYG. – Od tod adj. Ganymēdēus 3 Ganimedov, ganimedski: comae MART., chorus MART. lepi sužnji (strežniki), fabulae LACT. – Kot nom. propr. Ganymēdēus -ī, m Ganimedej, Egipčan, Cezarjev nasprotnik: AUCT. B. ALX.
  • gastar izdati (denar), potrošiti, zapraviti; obrabiti, ponositi; uporabiti, poslužiti se; nositi (obleko, očala); pokvariti, uničiti

    gastar anteojos nositi očala
    gastar barba (bigote) brado (brke) nositi
    gastar una broma šalo napraviti, šaliti se
    no gastar bromas ne razumeti šale
    gastar buen humor vedno dobre volje biti
    gastar ceremonias (ali cumplidos) ceremonije delati
    gastar mucha salud zelo zdrav biti
    gastar palabras zaman govoriti
    gastar sin tasa denar zapravljati
    gastar el tiempo čas zapravljati
    gastarse obrabiti se, ponositi se; pokvariti se
  • Gellius 3 Gélij(ev), ime rim. (prvotno samnitskega) rodu, izmed katerega so najbolj znani:

    1. Gellius Statius Gelij Stacij, samnitski vojskovodja l. 306: L.

    2. Gell. Egnatius Gel. Egnacij, samnitski vojskovodja l. 295 pri Sentinu: L.

    3. L. Gell. Publicola Lucij Gel. Publikola, konz. l. 72, Verov nasprotnik, se je bojeval zoper Sirakužane, zoper Spartaka in pod Pompejem zoper morske roparje. Bil je tudi govornik in pravnik: CI., FL.

    4. istoimenski sin prejšnjega, konz. l. 36, je bil najprej Brutov, nato Antonijev pristaš; na njegovi strani se je udeležil bitke pri Akciju: VAL. MAX.

    5. Gell. Publicola, Klodijev privrženec: CI.

    6. Aulus Gellius Avel Gelij, slovničar v 2. stol. po Kr., pisatelj nam ohranjenega dela „Noctes Atticae“ (v 20 knjigah).
  • Gelō(n) -ōnis, m Gélon (Γέλων)

    1. Dinomendov sin, poveljnik konjenice pod sicilskim tiranom Hipokratom, po čigar smrti (l. 491) je sam prevzel vlado, sprva v imenu njegovih sinov, pozneje v svojem. Ko so Kartažani pod Hamilkarjem z veliko silo napadli Sicilijo, jih je pri Himeri premagal na kopnem in na morju: L.

    2. najstarejši sin Hierona II. (mlajšega), sirakužanskega kralja: L., PLIN., IUST.
  • género moški spol spol, rod, vrsta; blago

    género chico eno- ali dvodejanka
    género grande gledališka igra z večdejanji
    género inferior manjvredno blago
    género de punto trikotažno blago
    de mal género neprimeren, o nepravem času
    sin ningún género de duda nedvomno
    le deseo todo género de felicidades želim vse najboljše
    géneros pl blago, roba, artikli, izdelki
    géneros de algodón bombažni artikli
    género de pacotilla malovredno blago
    géneros sin salida neprodajno blago
    corredor de géneros mešetar
  • gīgnō -ere, genuī, genitum (reduplicirana obl. star. glag. genō -ere, prim. gr. γενέτωρ = lat. genitor, gr. γίγνομαι rodim se, nastajam, postajam, γένος = lat. genus rod, gr. γένεσις rojstvo, rod, nastanek, γόνος rojstvo, pokolenje, γνωτός brat, lat. gēns, genius, genitālis, genuīnus, in-genuus, Gnaeus, beni-gnus, mali-gnus, nāscor [iz *gnāscor], nātus, nātiō, nātūra, naevus, idr.)

    1. roditi, zaroditi, zaploditi, ustvariti: Romule, qualem te patriae custodem di genuerunt ENN., sextus hic (Hercules) ex Alcmena quem Iuppiter genuit CI., nec Hecubam causam interitus fuisse Troianis, quod Alexandrum genuerit CI., pisces ova, cum genuerunt (so znesle), relinquunt CI., Aeneam Anchisae Venus genuit V., Maiā genitus (= Mercurius) V. Majin sin, dis genite et geniture deos V., genitus Amphione O. Amfionov sin, genitus de sanguine nostro, genitus de semine Iovis O., me pater ex alia (z drugo) genuit O., vaccam e terra genitam O., qui te genuere O. roditelji, starši, me subditum et pellice genitum appellant L., (M. Antonius) perdundae pecuniae genitus S. FR., vir demerendis hominibus genitus VELL., adulescentis in omnium virtutum exempla geniti VELL., omne potens animal leti genitumque nocere LUCAN., quaecumque animal pariunt, in capita gignunt PLIN.; o posinovljencu: Caesar tantum genuit virum (= Octavianum) O.; abs.: ut in gignendo ... perfacile appareat CI., hae, quae gignunt CELS.; pren.: ad maiora enim quaedam nos natura genuit CI., deus animum ex sua mente et divinitate genuit CI. je ustvaril, (Athenae) cum genuere virum talicum corde repertum LUCR.

    2. (o stvareh) dajati sadove (plodove), roditi, obroditi: tellus florem de caespite gignit O., India eos (ferullos) gignit PLIN. daje; v pass.: quae in terris gignantur CI. ali Corycium nemus, ubi crocum gignitur CU. = raste; od tod subst. pt. pr. med. gīgnentia -ium, n rojevajoče naravne moči, organska telesa, rastlinstvo, rastlinje: AP., LACT. loca ... nuda gignentium S. brez rastlinstva.

    3. metaf. roditi = ustvariti, narediti, povzročiti, vzbuditi, storiti, delati: haec ipsa virtus amicitiam gignit CI., qui ... genuit in hac urbe dicendi copiam CI., gignis nobis novas praeceptiones CORN., ludus enim genuit trepidum certamen et iram H., alium sitim gignit PLIN. povzroča žejo, užeja, mel gignit insaniam PLIN., probationes, ... quas (orator) ... quodam modo gigneret Q.; v pass. roditi se = nastati, postati, izhajati, prihajati, izvirati: Plato eas (sc. ἰδέας) gigni negat CI., intellegamus naturā gigni sensum diligendi CI., perturbationes omnes gignuntur ex ea (intemperantia) CI., cum ipse sui generis initium ... ab se gigni ... vellet CI., ex hac maxima libertate tyrannis gignitur CI., de gignenda sapientia GELL.
  • glás voz f (pl voces) ; (pri volitvah) voto m

    na ves glas a voz en cuello (ali en grito)
    glas ljudstva voz del pueblo
    glas vesti voz de la conciencia
    odločilen glas voto m decisivo
    posvetovalni glas voz consultiva, voz sin voto
    sprejet z večino glasov aprobado por mayoría de votos
    srebrn glas voz argentina
    enakost glasov igualdad de votos
    neveljaven glas voto nulo, voto en blanco
    oddani glasovi número m de votos
    s 5 glasovi večine con una mayoría de cinco votos, por cinco votos de mayoría
    z 20 glasovi proti 15, z 10 vzdržanimi glasovi por veinte votos contra quince, con diez abstenciones
    10 glasov (oddanih) za koga, proti komu diez votos (emitidos) a favor, en contra de alg
    števec glasov escrutador m
    na dobrem (slabem) glasu bien (mal) reputado
    biti na dobrem glasu gozar de buena reputación
    biti na najboljšem glasu tener la mejor reputación
    dobiti 10 glasov obtener diez votos
    dobiti večino oddanih glasov obtener mayoría de votos
    oddati svoj glas (pri volitvah) depositar el voto, votar
    oddati glas za, proti votar por, contra
    péti prvi glas llevar la voz cantante
    povzdigniti (svoj) glas alzar (ali levantar) la voz
    (pre)šteti glasove contar los votos, hacer el escrutinio
    spraviti koga na slab glas poner mala voz a alg
    glas mu je zastal se le anudó la voz
    zbrati glasove recoger los votos
  • Glaucus -ī, m (Γλαῦκος) Glávk,

    1. Sizifov sin, ki so ga raztrgali njegovi lastni konji: V.

    2. pravnuk prejšnjega, Hipolohov sin, vodja likijskih čet, ki je prišel na pomoč Trojancem, Diomedov prijatelj: H.

    3. ribič v Antendonu, ki je zaužil neko zel in zamaknjen skočil v morje, kjer sta ga Ocean in Tetija spremenila v morskega boga; odtlej je kot Nerejev ljubljenec vedeževal z Nereidami: O., STAT., Glauci chorus (= Nereides) V., Glaucum saltare VELL. Glavka pantomimsko prikazovati.
  • gledé en cuanto a; en comsideración a; por cuanto concierne a

    ne glede na sin consideración de
    glede tega en cuanto a eso
  • gota ženski spol (dežna) kaplja; protin, revmatizem

    gota militar (med) kronična kapavica
    gota serena (med) črna slepota
    quedó sin gota de sangre kri mu je oledenela od strahu
    sudar la gota gorda delati kot črna živina, kri potiti
    no se ve (ni) gota tema je kot v rogu
    gota a gota v kapljah, po kapljah
    gota a gota se llena la bota z vztrajnim delom se vse doseže
    parecerse alg como una gota de agua a otra biti si podoben kot jajce jajcu
    gotas pl (zdravilne) kapljice
    café con gotas (španska) črna kava z rumom ali janeževcem
  • gotóvo ciertamente, por cierto, cierto; seguramente

    čisto gotovo (zanesljivo) sin falta
    to vem za gotovo estoy seguro de ello
    bo gotovo príšel? ¿es cierto que vendrá?
    on je gotovo doma debe estar en casa
    gotovo! (končano!) ¡ya está!; ¡listo!
  • govoríca lenguaje m ; idioma m ; fig ruido m , rumor m

    ljudska govorica lengua f popular
    neosnovane govorice rumores m pl sin fundamento
    krožijo govorice, da ... corren rumores de que...
    širiti, raznašati govorico difundir un rumor; propalar (ali poner en circulación) un rumor
  • grája reprimenda f ; reprensión f ; censura f ; (očitek) reproche m ; (kritika) crítica f

    graje vreden reprensible
    brez graje irreprochable; impecable; sin tacha
    graje željen criticador; fam criticón
  • Grātidius 3 Gratídij(ev), ime rimskega rodu iz Arpina; poseb. znana sta:

    1. M. Gratidius Mark Gratidij, dober govornik; padel je v bitki zoper kilikijske gusarje l. 103: CI.

    2. M. Gratidius, legat Kvinta Cicerona v Aziji 61–59: CI. – Od tod adj. Grātidiānus 3 iz Gratidijevega rodu, Gratidijan, npr. M. (C.) Marius Gratidianus Mark (Gaj) Marij Gratidiján, sin pod št. 1. omenjenega M. Gratidija, pretor l. 84 in 82: CI.
  • Grātius (Grattius) 3 Grácij(ev), (Grátij(ev)), ime rim. rodu. Poseb. znana sta:

    1. Gr., tožnik pesnika Arhije: CI. (z voc. Gratti).

    2. Gr. Faliscus Gr. Falisk (= Falerijan), Ovidijev sodobnik, napisal je poučno pesnitev o lovu (liber cynegeticōn): O. (z obl. Grātius). – Od tod adj. Grātiānus 3 Gracijev: vasa ex argento ... Gratiana PLIN. Kot subst. (nom. propr.) Grātiānus -ī, m Graciján: Tarius Gratianus, praetura functus, T. Tarij Gr. (l. 16 consul suffectus). Gratianus se je imenoval tudi sin in sovladar cesarja Valentinijana I.
  • gŕd ugly; hideous; nasty; dirty; (ime) ill, bad; (podel) mean, base, scurvy; (vreme) bad, nasty; (vedenje) unmannerly, boorish; (neroden) ungainly; figurativno (prostaški) foul, obscene, indecent

    gŕd kot smrtni greh (as) ugly as sin
    gŕd kos poti nasty stretch of road
    gŕd obraz ugly face
    gŕda rana ugly wound
    gŕdo govorjenje bad language
    gŕdo vreme nasty weather
    gŕd zločin ugly crime
    nebo obeta gŕdo vreme the sky looks ugly
    to je bilo gŕdo dejanje that was a wicked deed
    posta(ja)ti gŕd to grow ugly
    gŕda šala dirty trick
  • gréh pecado m

    majhen greh pecadillo m
    izvimi (mladostni, smrtni) greh pecado original (de la juventud, mortal)
    greh iz navade pecado habitual
    brez greha sin pecado
    napraviti greh pecar; cometer un pecado
    zabresti v greh caer en pecado
  • gròš

    niti groša ne imeti no tener un céntimo; no tener ni (perra) gorda, estar sin blanca, no tener blanca
  • Gryllus -ī, m (Γρύλλος) Gril,

    1. gr. nom. propr., poseb. Ksenofontov sin, ki je padel v bitki pri Mantineji; njemu v spomin je Aristotel objavil spis Γρύλλος, od tod: Aristoteles in Gryllo Q.

    2. rim. nom. propr.: balnea Grylli, Grylli tenebrae MART.