Franja

vsè adv.

1. (s kompar. izraža postopno naraščanje, upadanje) sempre più; sempre meno:
pitne vode je vse manj c'è sempre meno acqua potabile

2. (s kompar. izraža visoko stopnjo) tutto; troppo:
vse premalo vemo o tem ne sappiamo troppo poco

3. (poudarja visoko mejo trajanja, doseganja) fino a:
čakati vse do jutra attendere fino al mattino
napiti se vse do nezavesti ubriacarsi fino a perdere coscienza

4. (poudarja pomen besede)
na trgu je vse polno ljudi la piazza è affollatissima
imeti vse polno znancev avere moltissimi conoscenti

5. (s pron. ali adv. za izražanje množine)
kaj vse sem že opravil danes quante cose ho già sbrigato quest'oggi
kam vse bi rad šel dove, in quanti luoghi mi piacerebbe andare

6. vse prej kot meno che:
ravnal si vse prej kot olikano ti sei comportato meno che civilmente

wanderlustig: wanderlustig sein rad delati izlete (peš)

will² [wil] samostalnik
volja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast
(= last will) pravno oporoka, poslednja volja, testament

at will po volji
of one's own will po lastni, svobodni volji, prostovoljno
with a will rad, vneto
against one's own will proti lastni volji
free will svobodna volja
an iron will železna volja
good will dobra volja, naklonjenost, blagohotnost
will to peace stremljenje po miru
tenant at will zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemo
ill will mržnja, sovraštvo
wicked will zloba
to bear s.o. ill will imeti slabe namene s kom
to have one's will, to exercise one's will izsiliti, uveljaviti svojo voljo
to make one's will napraviti (svojo) oporoko
to work one's will uveljaviti svojo voljo, doseči svoj cilj
this is my last will and testament to je moja poslednja volja (napis na oporoki)
where there's a will there's a way hoteti je moči

willing [wíliŋ] pridevnik
voljan; prostovoljen, spontan; pripravljen (za)

are you willing to come? si pripravljen priti?
to show willing sleng dokazati, pokazati (svojo) dobro voljo
a willing gift (help) rade volje dano darilo (pomoč)
willingly prislov rad, z veseljem, drage volje, spontano

with [wið; wiɵ] predlog
s, z; proti; od; v družbi, pri, poleg; s pomočjo; skupaj z, istočasno; zaradi; od; v zvezi z, z ozirom na, pri; kljub, navzlic

I have no money with me nimam denarja pri sebi
away with you! poberi se! izgubi se!
with all my heart od srca rad
pale with fear bled od strahu
stiff with cold otrpel, trd od mraza
with all his money he is not happy kljub vsemu svojemu denarju on ni srečen
sick with bolan od
he is furious with me on je besen name
with God figurativno mrtev, v nebesih
with that nato, tedaj
she is with child ona je noseča
with young breja
with all his brains pri (kljub) vsej njegovi pameti
he is lying down with fever leži bolan zaradi mrzlice
to die with cancer umreti za rakom
to fight with courage pogumno se boriti
to tremble with fear tresti se od strahu
we parted with them ločili smo se od njih
to rise with sun vstati (skupaj, istočasno) s soncem
he lives with us on stanuje pri nas
she took her with her vzela jo je s seboj
leave it with me! prepustite to meni!
to be with s.o. on a point strinjati se s kom o neki točki
it is a habit with him to je pri njem navada
to be with it ameriško, pogovorno biti na tekočem (o čem)
vote with the Conservatives! glasujte (volite) za konservativce!
to walk with a stick hoditi s palico
what does he want with me? kaj hoče od mene?
it rests with you to decide odločitev je pri vas
it is not so with the drama v drami to ni tako
I can't leave with my mother so ill ne morem odpotovati, če mi je mati tako bolna
to weep with joy jokati od veselja

wonder² [wʌ́ndə] neprehodni glagol
(za)čuditi se (at, about s.th. čemu)
razmišljati (o čem), hoteti vedeti, biti radoveden, spraševati se

I wondered about this to mi je padlo v oči
I wonder what time it is koliko utegne biti ura? bogve koliko je ura?
I don't wonder at it to me ne preseneča
that's not to be wondered at ni se čemu čuditi
I wonder why rad bi vedel zakaj
Oh! I just wondered! O, nič! kar takó, samo vpraševal sem se
I wonder who said it rad bi vedel (sprašujem se, bogve), kdo je to rekel
Is that true? -- I wonder. Je to res? -- Bogve.
I wonder at you čudim se ti (vam)
I wondered about his knowledge čudil sem se njegovemu znanju
well, I wonder no, ne vem (prav)
I have often wondered what would happen if... često sem se spraševal, kaj bi se zgodilo, če...

Wonne, die, (-, -n) (božanski) užitek, ugodje; mit Wonne z užitkom; Mit Wonne! Prav rad!

worse¹ [wə:s]

1. samostalnik
slabši, hujši; bolj bolan, slabšega zdravja
trgovina slabši, nižji

worse and worse vedno slabši (hujši)
the worse tem stabši
so much the worse toliko slabši
he went worse every day vsak dan je bilo slabše z njim
that only made matters worse to je stvari le poslabšalo
(not) to be the worse for (ne) biti na slabšem (na škodi, trpeti) zaradi
you would be none the worse for a walk sprehod ti ne bi škodil
to be (none) the worse for drink (ne) biti pijan
I like him none the worse for his gruffness zaradi njegove grobosti ga nimam nič manj rad
the worse for wear obrabljen, ponošen

2. prislov
slabše, hujše

he has lost his job and is worse off than ever izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej
they do it worse than before hujše (slabše) počenjajo kot prej
none the worse nič slabše (hujše), nič manj
to grow worse and worse vse bolj se slabšati

y in; in sicer

días y días dan za dnem, cele dneve
es una novedad y grande to je novica, in sicer (in to) velika
y eso que čeprav, dasi
¡y tal! seveda! rad verjamem!

zalotíti (-ím)

A) perf.

1. sorprendere, cogliere, pizzicare:
zalotiti vlomilca sorprendere lo scassinatore, coglierlo in flagrante
zalotiti koga na laži cogliere qcn. in bugia

2. ekst. sorprendere:
pohitimo, da nas ne zaloti tema sbrighiamoci perché non ci sorprenda il buio

B) zalotíti se (-ím se) perf. refl. accorgersi, avvedersi, rendersi conto:
zalotil se je, da jo ima že dolgo rad si avvide di amarla da lungo tempo

zamériti (-im) | zamérjati (-am)

A) perf., imperf.

1. aversene a male, prendersela, risentirsi, offendersi:
rad zameriti essere suscettibile
hudo, zelo zameriti risentirsi fortemente, aversene molto a male

2. (v medmetni rabi)
ne zamerite, rad bi vas nekaj vprašal mi scusi, volevo chiederle una cosa
ne zameri, nisem mislil tako hudo scusami, non volevo offenderti

B) zamériti se (-im se) | zamérjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. urtare qcn., guastarsi con qcn.:
zameriti se sosedu guastarsi col vicino

2. (zameriti se, zamerjati se komu) (tudi impers.) offendersi; adontarsi (con), non sopportare, non andar giù:
šola se mi je dokončno zamerila la scuola non la sopporto più
zamerilo se mu je, da ga zapostavljajo si è offeso perché non è tenuto nel debito conto

zàmicati -ičēm
I.
1. zahajati, odhajati za: vlak zamiče za brdo
2. zamiče mu oko za njom rad jo vidi
3. zadrgovati: zamicati volu uže za vrat
II. zamicati se zadrgovati se: dogna obje ruke do pod grlo, pak se poče zamicati

zató

A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

B) zató konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria

zavisten pridevnik
(o čustvenem stanju) ▸ irigy, irigykedőNa delovnem mestu boste zaradi uspeha tarča zavistnih pogledov. ▸ A munkahelyén a siker miatt irigy pillantások célpontjává válik.
Kakšen zavisten pogled vas bo prej zabaval kot vznejevoljil. ▸ Egy irigykedő pillantás inkább szórakoztat, mint felbosszant.
V službi vas bodo pohvalili in nekateri bodo zaradi tega zelo zavistni. ▸ A munkahelyeden dicsérni fogják, és néhányan nagyon irigyek lesznek rád.
Nekdo bo odlično opravil zahtevno nalogo, a ne bodite zavistni. ▸ Valaki nagyszerű munkát végez egy nehéz feladat során, de ne legyen rá irigy.

zaživéti (-ím) perf.

1. vivere, cominciare a vivere:
na starost bi rad zaživel mirno nella vecchiaia avrebbe voluto vivere tranquillo

2. rivivere:
domači kraj je zaživel v spominu il villaggio natale rivisse nel suo ricordo

3. sorgere, iniziare l'attività; essere attivo:
posebej je zaživelo delo filatelistov molto vivace l'attività dei filatelici

4. (oživeti)
ob semanjih dneh trg zaživi nei giorni di fiera il borgo sembra rivivere
spomladi narava spet zaživi in primavera la natura rivive

zbadljivec samostalnik
(kdor rad zbada ljudi) ▸ incselkedő, csipkelődő, piszkálódó

zdržáti (-ím)

A) perf.

1. sopportare, sostenere; resistere (a):
zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
zdržati mučenje sopportare le torture
zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

2. resistere, tener duro, tener testa:
zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. astenersi:
zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
zdržati se glasovanja astenersi dal voto

2. trattenersi:
rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne

zelenjavar samostalnik
1. (pridelovalec zelenjave) ▸ zöldségtermesztő, zöldségtermelő
Manjši zelenjavarji opuščajo proizvodnjo, medtem ko se veča proizvodnja maloštevilnih specializiranih zelenjavarjev. ▸ A kisebb zöldségtermesztők felhagynak a termesztéssel, míg a kis számú szakosodott zöldségtermesztők termelése nő.

2. (prodajalec zelenjave) ▸ zöldséges
Vsakdo pozna svoje prodajalce, vsakdo zaupa svojemu mesarju, svojemu zelenjavarju, svojemu peku in svoji ribarnici. ▸ Mindenki ismeri a saját árusait, mindenki megbízik a saját hentesében, zöldségesében, pékjében és halárusában.

3. neformalno (kdor ima rad zelenjavo) približek prevedka ▸ növényevő
Hitro je bilo očitno, da sva v primerjavi z najinimi gostitelji precej bolj "zelenjavarja", kot pa ne vem kako dobra mesojedca. ▸ Hamar kiderült, hogy a vendéglátóinkhoz képest, sokkal inkább „növényevők” vagyunk, nem nagy húsevők.

zeló très, bien, fort, beaucoup

zelo dober (dobro) très bon (bien)
zelo veliko denarja beaucoup d'argent, de l'argent à profusion (ali à foison)
zelo mnogo drugih (ljudi) bien d'autres (ali des gens)
zelo rad imeti aimer beaucoup
zelo se zanimati za s'intéresser beaucoup à, être très (ali vivement) intéressé à
zelo obžalujem, da je regrette beaucoup (ali vivement) que
zelo se veselim je me réjouis grandement (ali vivement)
zelo ste ljubeznivi vous êtes bien aimable

zeló muy; mucho; bien

zelo dober (dobro) muy bueno (bien)
zelo mnogo mucho, muchísimo
zelo mnogo denarja mucho dinero
zelo mnogo ljudi mucha gente
zelo mnogo drugih otros muchos
zelo pogrešati echar mucho de menos
zelo rad bi to naredil lo haría con mucho gusto