Franja

vigilante [vidžilǽnti] samostalnik
ameriško član prostovoljne organizacije za borbo proti zločinom; član odbora za varnost državljanov (vigilance committee)
občan, ki je vzel zakon v svoje roke

virītim, adv. (vir) mož za možem, vsak posebej, (vsak) posamezno, posamič, poedino, mož na moža, mož proti možu: Pl., Auct. b. Alx., Col., Sen. ph., Plin., Suet. idr., viritim dicitur dari, quod datur per singulos viros Fest., praeda quae capta est, viritim divisa Ca. ap. Fest., de agro viritim dividendo Ci., pecus viritim distribuit C., non viritim suffragium omnibus datum est, sed gradus facti L., viritim commonefacere benefici sui S., quos viritim legerat N., viritim promptis studiis T., cohortibus civium Romanorum trecentos nummos viritim dedit T., si quis viritim dimicare vellet Cu. mož proti možu, v dvoboju, quid haberet, quod legeret tereretque viritim publicus usus? H. kar bi lahko občinstvo prebiraje obrabilo s podajanjem iz roke v roko?

vis-à-vis [ví:za:vi:]

1. prislov & predlog
na drugi strani, prek ceste (poti); nasproti (to, with s.o. komu)

2. pridevnik
nasproti ležeč

3. samostalnik
nekaj (oseba, stvar), kar je komu nasproti (plesni partner itd.); srečanje; vrsta kočije ali divana za 2 osebi, obrnjeni ena proti drugi

visor, vizor [váizə]

1. samostalnik
zgodovina vizir, naličnik (premični del šlema, ki se nadene na obraz); ščitnik, senčnik pri čepici; avtomobilski ščitnik proti soncu; (ženska) maska, krinka (tudi figurativno)

2. prehodni glagol
maskirati, zakriti (z vizirjem)

vitium -iī, n (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

1. pomanjkljivost, hiba, napaka, okvara, kvar, škoda: Icti. idr., corporis Pl., O., in corpore est morbus, est aegrotatio, est vitium Ci., si nihil est in parietibus aut in tecto vitii Ci., vitium parietis O., munitionis C. napaka = vrzel, vitium facere Ci., Auct. b. Hisp. poškodovati se, vitium fructu cinctum Plin. kar je nekoristno = peška; pesn.: vitio moriens sitit aëris herba V. zaradi slabega zraka, illis omne per ignem excoquitur vitium V.; occ.
a) (kot medic. t.t.) napaka, okvara, hiba, bolezen, obolelost: ani, intestinorum Cels., nervine id vitium an cutis sit Cels., vitia per totum corpus orientia Cels.; kot vzrok bolezni: ex aliquo vitio quasi parva fistula aperitur Cels., sive tempestatum vitio sive corporis Cels. nezdravost.
b) napačen dodatek, (neprava) primes v plemenitih kovinah: in aurum vitii aliquid addere Ulp. (Dig.) ponarejati zlato; pesn.: omne purgat edax ignis vitiumque metallis excoquit O. žlindro (trosko).

2. metaf.
a) napaka, spodrsljaj, hiba, nepopolnost, pogrešek, pregrešek, prekršek, prestopek, zmota, zabloda, zločin, hudodelstvo: Ter. idr., vitia in dicente acutius quam recta videre Ci., non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., emendare vitia ineuntis adulescentiae N., vitiis obrutus N. v hudodelstva, victi vitio adversariorum N., vitia hostium T. zgreški, vitium ingenii, mentis, orationis, sermonis Q., vitia in sermone Corn., vitium castrorum C. napačna gradnja (postavitev); vitium est z inf.: an vitium nullum est non parere rationi? Ci.; occ. storjena napaka = prekršek, krivda: vitio vini et amoris feci Pl., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci. po nesreči, ne po svoji krivdi (ne da bi bil sam kriv), quotiens vel culpa ducis vel tribuni vitis in exercitu esset offensum C., vitium alicui dicere Kom. ogovarjati koga, vitio ducere Ter. šteti v (za, kot) napako, vitio dare alicui aliquid Ter. komu kaj šteti v (za, kot) napako (krivdo), tu summam laudem Roscio vitio dedisti Ci., alicui aliquid vitio et culpae dare Ci.; alicui vitio dare s si ali quod: Ci. idr., alicui vitio vertere, quod … Ci. ep. komu kaj vzeti (jemati) za zlo, šteti v zlo, obrniti na (v) hudo, in vitio esse Ci. biti kriv; o stvareh = imeti hibo (hibe), imeti napako (napake), biti napačen, biti vreden graje; hoc est in vitio z inf.: Ci.
b) (kot t.t. avgurskega jezika) napaka (v obliki), napačna oblika pri avspicijah, napačna izvedba, neugodno znamenje: vitium in auspiciis Ci., novum intervenit vitium Ter., id igitur obvenit vitium Ci., neque augures divinare Romae sedentes potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L., quod comitia prohibere solet, ne id quidem mihi vitium facit Ca. ap. Fest. ali comitiorum solum vitium est fulmen Ci. ovira; abl. adv. vitiō napačno, proti avspicijam, v neskladju z avspicijami: cum tabernaculum vitio captum esset Ci., Scipio et Figulus, quod tum augures iudicassent eos vitio creatos esse, magistratu se abdicaverunt Ci., censores alii vitio creati non gesserunt magistratum L., vitio diem dictam esse augures … decreverunt L., vitio navigare Ci.
c) nravna napaka, hiba, pregreha, greh, zlost, zlobnost, zloba, hudobnost, hudobija, pokvarjenost (naspr. virtus): Ter. idr., nullum ob totius vitae non dicam vitium, sed erratum Ci., legibus et praemia proposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., excellens vitiis et virtutibus N., ne eam (sc. senectutem) vitiis videar vindicare Ci., vitium ventris et gutturis Ci., saltare in vitiis poni N., virtus est vitium fugere H.; occ. (o)skrumba, (o)skrunitev, posilstvo, onečastitev, onečaščenje ženske: addere ali afferre vitium pudicitiae alicuius Pl. ali vitium offere virgini Ter. ali vitium afferre Gell. (o)skruniti, posiliti (žensko, devico), per vim offerre vitium Ter. (o)skruniti, posiliti (žensko).

Opomba: Gen. pl. vitiûm: Tit. ap. Non.

vorschriftswidrig nepravilen, proti predpisom

waldwärts proti gozdu

wear³ [wɛ́ə] samostalnik
obračanje proti vetru

wear⁴ [wɛ́ə] prehodni glagol
obračati proti vetru (ladjo)
neprehodni glagol
obračati se proti vetru

weather¹ [wéðə]

1. samostalnik
vreme; vremenske, atmosferske razmere
navtika vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru
(često množina) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrota

in fine weather ob lepem vremenu
in the weather na prostem, izpostavljen vremenskim razmeram
in such weather v takem (tem) vremenu
April weather aprilsko vreme
bad weather slabo vreme
heavy weather navtika vreme z razburkanim morjem
queen's weather sončno, lepo vreme
above the weather figurativno zelo visoko (o letalu); pogovorno streznjen; ki se ne počuti več slabo
under the weather pogovorno, figurativno slabo se počuteč, ameriško brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"
under stress of weather zaradi (slabega) vremena
to keep one's weather eye open figurativno paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte oči
to make good (bad) weather naleteti na dobro (slabo) vreme
to make heavy weather of s.th. figurativno najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim

2. pridevnik
vremenski
navtika obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni strani

weather prophet vremenski prerok
weather ship meteorološka ladja
weather station vremenska postaja

weather desk [wéðədesk] samostalnik
navtika proti neurju nezaščiten krov

weatherproof [wéðəpru:f] pridevnik
odporen proti vremenu; ki varuje proti slabemu vremenu

weedicide [wí:disaid] samostalnik
sredstvo proti plevelu

wend [wend] prehodni glagol & neprehodni glagol
(redko) iti, potovati, kreniti proti

to wend one's way (home) napotiti se, iti, kreniti proti (domu)

west¹ [west]

1. samostalnik
zahod, zapad; zahodni del (dežele, države, kontinenta); zahodne dežele, okcident
poetično zahodni veter

the West Zapad, Zahodne dežele; zgodovina zahodno rimsko cesarstvo; poetično zahodni veter; ameriško Zapad (področje zahodno od Mississipija)
the wind is in the west veter piha od zahoda
to tour in the west of France potovati po zahodni Franciji

2. pridevnik
zahoden, zapaden

the west wind zahodni veter
West End zahodni, aristokratski del Londona
figurativno west end imenitna mestna četrt
West Indies Antilji

3. prislov
zahodno, zapadno; proti zahodu

west of zahodno od
west by south (north) jugozahodno (severozahodno)
due west točno, ravno na zahod, z zahoda
to go west sleng umreti

west² [west] neprehodni glagol
iti proti zahodu; zaiti (sonce)

westbound [wéstbaund] pridevnik
ki potuje, se pelje proti zapadu

wester [wéstə] neprehodni glagol
astronomija iti proti zahodu; zahajati (ozvezdja)

westerly [wéstəli]

1. pridevnik
ki prihaja, piha z zahoda (veter); zahoden, ki biva na zahodu, ki je obrnjen proti zapadu

2. prislov
od zahoda, proti zahodu

3. samostalnik
množina zahodni vetrovi

westing [wéstiŋ] samostalnik
navtika plovba, pot proti zahodu