Franja

volj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Wille (lastna Eigenwille, ljudska Volkswille, skupna Gesamtwille, Gemeinwille, volivcev Wählerwille)
Božja volja die Schickung Gottes
poslednja volja pravo der letzte Wille, letzter Wille, die letztwillige Verfügung
svobodna volja die Willensfreiheit, freier Wille
šibka volja die Willensschwäche
… volje Willens-
(izjava die Willenserklärung, die Willensäußerung, izražanje die Willensäußerung, moč die Willenskraft, oblikovanje die Willensbildung, svoboda die Willensfreiheit)
rade volje bereitwillig
šibke volje willensschwach
jemati/vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
uveljavljati svojo voljo seinen Willen/Kopf durchsetzen
brez volje willenlos
biti brez lastne volje keinen eigenen Willen haben
neodvisen od volje unwillentlich
po volji nach dem Willen
biti po volji komu (jemandem) passen, (jemandem) nach der Nase sein
po lastni volji nach seinem Willen
po mili volji nach Belieben, nach Herzenswunsch, nach Herzenslust, nach Lust und Liebe
po lastni volji (prostovoljno) aus freien Stücken
gospodariti po mili volji schalten und walten
pri volji beim Willen, bereit, geneigt
pri najboljši volji beim besten Willen
biti pri volj za aufgelegt sein zu
proti svoji volji (neprostovoljno) wider Willen, gezwungenermaßen, gezwungenerweise
vdan v Božjo voljo gottergeben
z močno voljo willenstark
za božjo voljo! um Gotteswillen!

vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind

po vólji at will, at pleasure
proti moji (lastni) vólji against my (own) will
proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
slabe vólje moody
svobodna vólja free will
iz lastne vólje of one's own volition
zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
drage vólje most willingly
železna vólja iron will
po lastni vólji of one's own will (ali accord)
ljudje dobre vólje men of good will
biti na vóljo to be at hand
biti komu na vóljo to be at someone's disposal
biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
ni me vólja I don't care
slabe vólje je he is out of humour
nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
stori po svoji vólji! do as you like!
to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
spravil me je v slabo vóljo he made me cross
on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
zgodi se tvoja vólja religija thy will be done!

vólja volonté ženski spol , vouloir moški spol , gré moški spol , humeur ženski spol

brez volje sans volonté, aboulique, faible
dobre volje de bonne humeur, bien disposé, familiarno de bon poil, bien luné
slabe volje de mauvaise humeur, mal disposé, maussade, familiarno de mauvais poil, mal luné, pas à prendre avec des pincettes, en rogne
zelo dobre volje, židane volje humeur enjouée
rade volje volontiers, de bon gré, de bon cœur, de bonne grâce
poslednja volja (pravno) dernières volontés, testament moški spol
železna volja volonté de fer
proti volji koga contre la volonté (ali le gré) de quelqu'un
proti moji volji malgré moi, en dépit de moi
za božjo voljo pour l'amour de Dieu, au nom du ciel
po (mili) volji à volonté, (v restavraciji) à discrétion
po vaši volji à votre gré (ali guise, convenance), comme il vous plaira
pri volji biti kaj narediti être disposé à faire quelque chose, avoir l'intention de faire quelque chose
pri najboljši volji avec la meilleure volonté (du monde)
tvoja volja naj se zgodi! que votre volonté soit faite!
kjer je volja, tam je moč vouloir, c'est pouvoir
pokazati dobro voljo faire acte de bonne volonté

vólja voluntad f , (hotenje) querer m ; (odločenost) determinación f ; (želja) deseo m

dobra (slaba) volja (razpoloženje) buen (mal) humor m
poslednja volja (jur) última voluntad, testamento m
svobodna volja libre voluntad, propia voluntad; fil libre albedrío m
železna volja voluntad férrea (ali de hierro)
iz proste volje de (buen) grado, por propia voluntad, espontáneamente
proti svoji volji (nerad) de mala gana, con repugnancia
proti moji volji contra mi voluntad, a pesar mío
za božjo volja! ¡por (el amor de) Dios!; ¡gloria santa!
kruh po volji (v restavraciji) pan a discreción
čemerna, »pasja« volja humor m de perros
biti dobre (slabe) volje estar de buen (mal) humor
biti komu na voljo estar a la disposición de alg
imeti najboljšo voljo estar animado de la mejor voluntad (ali de los mejores deseos)
pri najboljši volji tega ne morem storiti me es de todo punto imposible hacerlo
če bi šlo po moji volji si por mi gusto fuera
pokazati dobro voljo mostrar buena voluntad
uveljaviti svojo voljo imponer su voluntad
ustreči volji koga cumplir la voluntad de alg
tvoja volja naj se zgodi! ¡hágase tu voluntad!
kjer je volja, tam je moč querer es poder

vreč|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Sack (mornarska Seesack, papirnata Papiersack, poštna Postsack, prašna Staubsack, spalna Schlafsack, iz jute Jutesack, krompirja Kartoffelsack, moke Mehlsack, peska Sandsack, za krompir Kartoffelsack, za varovanje proti moljem Mottensack, z denarjem Geldsack, z mavcem Gipssack); majhna papirnata: der Beutel
medicina kilna vreča Bruchsack
količina: Sackvoll
na vreče/po vrečah, cele vreče säckeweise, sackweise
papir za vreče das Sackpapier
polniti v vreče einsacken, absacken, sacken
polnjen v vreče sackweise, abgefüllt
skakanje v vreči das Sackhüpfen
utopiti v vreči säcken
posegati v polno vrečo ins Volle greifen

vrême weather

aprilsko vrême April weather
lepo (deževno, ustaljeno ali stalno, nestanovitno) vrême fine ali fair (rainy, settled, unsettled) weather
spremenljivo vrême changeable weather
megleno, sivo vrême foggy (ali hazy) weather
hladno in vlažno vrême raw weather
grdo (slabo) vrême dirty ali nasty (bad) weather
pasje vrême foul (ali nasty) weather
pri vsakem vrêmenu in all weathers
v mokrem vrêmenu in wet weather
sprememba vrêmena weather change
napoved vrêmena weather forecast
kakšno grdo vrême! what beastly weather
odporen proti (slabemu) vrêmenu weatherproof
kakšno vrême je? what is the weather like?
lepo vrême je it is fine weather
lepo vrême bo ostalo, bo držalo it will keep fine
vrême kaže na lepo (na dež) we are in for a spell of fine weather (of rainy weather)
pri takem vrêmenu ne hôdi ven! you must not go out in such (ali in this) weather!
kljubovati vrêmenu to defy the weather
če bo vrême (dovolilo) weather permitting
izpostaviti vrêmenu to expose to the weather, to weather
naleteti na lepo (grdo) vrême to meet good (bad) weather
vrême se še ni ustalilo the weather is not settled yet

vríšč (-a) m chiasso, schiamazzo; putiferio; pog. cagnara:
zagnati vrišč proti čemu attaccare aspramente, stroncare (un libro e sim.)

vrnítev regreso m ; vuelta f ; (denarja) re(e)mbolso m ; (izposojenega) restitución f ; devolución f

proti vrnitvi (vračilu) contra devolución
ob moji vrnitvi a mi vuelta
vrnitev domov regreso m a su casa (ali al hogar)
vrnitev v domovino regreso m a la patria
ob vrnitvi, po vrnitvi de regreso
vrnitev z dela vuelta del trabajo
vrnitev pošiljke reexpedición f
vrnitev v življenje vuelta a la vida

vročin|a¹ ženski spol (-e …) die Hitze (huda Backofenhitze, opoldanska Mittagshitze)
pasja vročina drückende Hitze, Bruthitze, Hundstagshitze, Mordshitze
… vročine Hitze-
(čas die Hitzeperiode, naval Hitzewallung, vpliv die Hitzeeinwirkung)
smrt od/zaradi vročine medicina der Hitzetod, Wärmetod
obstojen proti vročini hitzebeständig, hitzeresistent
odpornost proti vročini die Hitzebeständigkeit, Hitzeresistenz, samo tehnika Warmfestigkeit

vročin|a² ženski spol (-e …) medicina (zvišana telesna temperatura) das Fieber
zdravilna vročina Heilfieber
brez vročine fieberlos, po bolezni: fieberfrei
naraščanje vročine der Fieberanstieg
svečka za zniževanje vročine das Fieberzäpfchen
zdravilo proti vročini das Fiebermittel
imeti vročino medicina Fieber haben, fiebern
ki povzroča vročino fiebererzeugend
ki znižuje vročino fiebersenkend
meriti vročino die Temperatur messen

vročína heat; medicina fever

dušeča vročína oppressive heat
huda, žgoča vročína broiling, parching, scorching heat
tropska vročína tropical (ali torrid) heat
doba hude, pasje vročíne dog days pl
občutljiv za vročíno sensitive to heat
odporen proti vročíni heat-resistant, heat proof, thermostable
merilec vročíne fizika pyrometer
imeti hudo, visoko vročíno medicina to run a high temperature

vstaja samostalnik
(množični upor) ▸ felkelés, lázadásNasilje Sirijo pretresa vse od vstaje proti režimu marca 2011. ▸ Szíriát a rezsim elleni, 2011 márciusi felkelés óta erőszak sújtja.
Povezane iztočnice: prva srbska vstaja, varšavska vstaja, velikonočna vstaja, ilindenska vstaja, novembrska vstaja

vstája insurrection; rebellion, (manjša) revolt; rising, uprising

kmečka vstája peasant rising
zadušiti vstájo to quell (ali to crush, to stamp out) a rebellion
zanetiti vstájo to raise a rebellion
zasejati seme vstáje to sow the seeds of revolt (proti against)

vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto

2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

vzhod² [ò] moški spol (-a …) geografija der Osten
vzhod in zahod Ost und West
Bližnji vzhod der Nahost, der Nahe Osten
Daljni vzhod der Fernost, der Ferne Osten
Srednji vzhod der Mittlere Osten
na vzhod nach Osten
na vzhodu im Osten
na Bližnji/Daljni vzhod nach Nahost/Fernost
na Bližnjem/Daljnem vzhodu in Nahost/Fernost
z Bližnjega/ Daljnega vzhoda nahöstlich/fernöstlich
od vzhoda proti zahodu ostwestlich
dialog med vzhodom in zahodom der Ost-West-Dialog
konflikt med vzhodom in zahodom der Ost-West-Konflikt
trgovina med vzhodom in zahodom der Ost-West-Handel
proti vzhodu ostwärts
obrniti proti vzhodu gradbeništvo, arhitektura osten
obrnjenost proti vzhodu die Ostung
z vzhoda aus dem Osten
trgovina z vzhodom der Osthandel

vzhòd east, East

sončni vzhòd sunrise
Daljni vzhòd Far East
Srednji vzhòd Middle East
Bližnji vzhòd Near East
na vzhòdu in the east
od vzhòda do zahoda from east to west
proti vzhòdu east, easterly, eastward(s)
biti obrnjen proti vzhòdu, gledati proti vzhòdu to look east
usmerjen proti vzhòdu eastward
od vzhòda, na vzhòd easterly

vzhòd orient moški spol , levant moški spol , est moški spol , (politika) Est moški spol ; (sonca) lever moški spol

na vzhodu à l'est
proti vzhodu vers l'est (ali l'orient)
Bližnji vzhod le Proche-Orient
Daljni vzhod l'Extrême-Orient
Srednji vzhod le Moyen-Orient

vzhòd (vzhóda) m

1. levata, il sorgere, lo spuntare (del sole)

2. oriente, Oriente, levante, est:
veter piha od vzhoda il vento soffia da est
usmeriti ladjo proti vzhodu dirigere la nave verso est
pravoslavni, slovanski vzhod l'Oriente ortodosso, slavo
geogr. Bližnji, Srednji vzhod Vicino, Medio Oriente
daljni vzhod Estremo Oriente
hist. države starega Vzhoda gli stati dell'Antico Oriente

vzhòd salida f (sonca del sol) ; Oriente m , Levante m ; astr, geogr Este m , este m

Bližnji vzhod el Próximo Oriente
Srednji vzhod el Oriente Medio
Daljni vzhod el Extremo (ali el Lejano) Oriente
proti vzhodu hacia el este
na vzhodu al este