Franja

vermifluus 3 (vermis in fluere) mrgoleč od črvov, poln črvov, črviv: vulnus Paul. Nol.

verminate [və́:mineit] neprehodni glagol
ustvarjati, zaploditi mrčes; biti poln mrčesa; postati črviv

verminoso agg. črvast, poln črvov

verminous [və́:minəs] pridevnik (verminously prislov)
mrčesen, mrčesu podoben, okužen z mrčesom, poln mrčesa, ušiv; ki zaplodi mrčes
figurativno ogaben, ostuden, gnusen; parazitski

verminous children ušivi, mrčesa polni otroci
verminous disease glistavost

verrunzelt naguban, zguban, poln gubic

verruqueux, euse [-kö, z] adjectif bradavičast, poln bradavic

verschnörkelt ves poln vijug, pretirano okrašen z vijugami

verticōsus 3 (vertex) poln vrtincev, vrtinčast, vrtinčen: mare S. ap. Serv., Sen. ph., amnis L., gurges Amm.

vescicoso agg. mehurjast, poln mehurjev

vēsīculōsus 3 (vēsīcula) poln mehurčkov, mehurčkast, mehurnat: Cael.

viewy [vjú:i] pridevnik (-wily prislov)
pogovorno poln nenavadnih ali fantastičnih idej (zamisli); zanesenjaški, prenapet
sleng bahav, zbujajoč pozornost

vigorous [vígərəs] pridevnik (vigorously prislov)
krepak, močan, čil; živ, živahen, poln energije, aktiven; energičen, prodoren, učinkovit

vīnōsus 3 (vīnum)

I.

1. vina poln, pijan: modice vinosi L.

2. vinu vdan, vinoljuben: Plin., Homerus H., vinosi Tëia Musa senis (= Anacreontis) O., vinosa convivia O. z izdatnim uživanjem vina, vinosior aetas O., vinosissima lena Pl. —

II. vinu podoben, vinski: sapor, odor Plin., suci pomorum vinosissimi Tert.

vīrulentus 3 (vīrus) poln strupa, strupen, strupovit: serpentes Gell.; metaf.: simulatio et assentatio, duae virulentissimae pestes Cass.

viscōsus 3 (viscum)

1. poln ptičjega lepila, lepek, lepljiv: Th. Prisc.; pren.: pastus Prud.

2. metaf. zategel, vlečen, židek, lepljiv: Pall., humor, pinguedo Th. Prisc.

vital [váitl]

1. pridevnik (vitally prislov)
življenjski, življenjsko važen, nujno potreben, vitalen
poetično živ, ki živi; življenjsko nevaren, smrten, poguben, usodepoln
figurativno biten, bitno važen, bistven, glaven, osnoven; odločilen; živahen, vitalen, poln poleta (elana)

vital force, necessity življenjska moč, potreba (nuja)
vital interests življenjsko važni interesi
your help is vital to us vaša pomoč nam je neobhodno potrebna
of vital importance življenske važnosti
a vital mistake usodepolna napaka
vital spirits življenjska energija
vital statistics šaljivo obseg prsi, pasu in bokov pri ženski
a vital wound smrtonosna rana

2. samostalnik
množina vitalni organi (neobhodno potrebni za življenje)
figurativno bistvo; važni sestavni deli

vīteus 3 (vītis)

1. trten, vinski: coliculus Varr., pocula V. vino, vincula Ambr.

2. z vinskimi trtami zasajen, poln trt, trtovit: rura Prud., iuga Aus.

vitiōsus 3, adv. -ē (vitium)

1. poln napak (hib, pomanjkljivosti), nepopoln, napačen, pomanjkljiv, hibav, hiben, hibast, pokvarjen, bolehen, bolan ipd.: nux Pl. piškav, pecus Varr., locus corporis vitiosus scabie Col., regiones Vitr. nezdravi (naspr. salubres), aedes Icti. poškodovane (naspr. incolumes), se habet membrum tumidum vitiose Ci. je bolan; pren.: vitiosas partes rei publicae exsecare, sanare Ci. ep.

2. metaf.
a) poln napak (hib, pomanjkljivosti), napačen, pomanjkljiv, hibav, hiben, hibast, nepopoln, kot adv. tudi napak, narobe: suffragium, lex Ci., ne vitiosum opus fieret Ci., exemplum Corn., quae vitiosa putavi, emendaturis ignibus ipse dedi O., cacozeli et antiquarii, diverso genere vitiosi Suet., vitiosissimus orator Ci., recte aut vitiose concludere Ci., illud vero idem Caecilius vitiosius Ci., vitiosissime usurpare Col.; vitiosum est z inf.: Lact.
b) nravno, moralno popačen, izprijen (izpriden), izprijen (sprijen), pregrešen, hudoben: Pl., Ca. ap. Gell., Mart. idr., si, qui audierunt, vitiosi essent discessuri Ci., non sunt vitiosiores quam plerique, qui … Ci., aetas parentum … tulit nos nequiores, mox daturos progeniem vitiosiorem H., inter summam vitiorum dissimulationem vitiosissimus Vell., vitiosa et flagitiosa vita Ci., luxuries est vitiosa atque turpis Ci.
c) (kot t.t. avgurskega jezika) napačno (v napačni obliki, na napačen način), poseb. proti avspicijam izvršen, storjen ali izvoljen: Tab. XII ap. Ci. idr., consul Ci., dictator L., collega … , quem ipse fecit sua nuntiatione vitiosum Ci., in dira et vitiosa incurrimus Ci., vitiose ferre leges Ci. z napako v obliki, v napačni obliki.

vivid [vívid] pridevnik (vividly prislov)
živ, živahen; poln življenja; impulziven, intenziven (čustvo); energičen, odločen; dobro zadet (portret); jasen; pisan, živopisen

a vivid description, imagination živ opis, živa domišljija
a vivid green hat živo zelen klobuk
to have a vivid recollection of živo se spominjati (česa)

vīvidus 3 (vīvere)

1. življenje kažoč, poln življenja, ves živ: vividaque in tenero palmite gemma tumet O., vivida tellus Lucr., corpus Plin. iun.; occ. (o kipih, slikah) zvesto posnet po naravi, po originalu, (zgovorno, živo) podoben, kakor živ: signa Pr., cera Mart. voščena podoba, Martis imago Cl.

2. metaf. duševno živ, živahen, isker, ognjevit, pogumen, odločen, stanoviten, krepkodušen, krepkovoljen, krepek (krepak), čil, svež, bister ipd.: pectus L., ingenium L., Val. Max., bello vivida virtus V., vividus Umber (sc. canis) V., vis animi Lucr., animi Plin. iun., animus, eloquentia, odia, senectus T., carmen, epigrammata Mart., vividior spiritus Val. Max., vividius merum Mart. močnejše. — Komp. adv. vīvidius živahneje, urneje, hitreje: fortius atque vividius potuisse dici non videntur Gell., cum tribuno milites universi perterrefacti vividius, quam venerant, remearent ad muros Amm.