Franja

tardi-pēs -pedis (tardē in pēs) počasi hodeč, hrom, šepav (kot Vulkanov vzdevek): quin et Tardipedi sacris iam rite solutis nube nova seritur caeli pendentibus undis Gongylis Col. (poet.), deus Cat.

teč|i¹ [ê] (-em) človek, žival: laufen; pogovorno, posebno ironično: rennen; sich im Laufschritt bewegen, zelo hitro: stürmen; rekreacijsko: joggen
teči v drncu traben
teči v cikcaku Haken schlagen
teči k zulaufen auf
teči naproti komu (jemandem) entgegenlaufen
na vso moč teči sich die Seele aus dem Leib rennen
(mimo vorbeilaufen (an), naprej weiterlaufen, pred druge vorlaufen, navzdol/dol hinunterlaufen, noter hineinlaufen, hineinrennen, okoli herumlaufen, stran fortlaufen, davonlaufen, ven hinauslaufen, hinausrennen, za nachlaufen, hinterherlaufen)
lagati, kot pes teče lügen wie gedruckt, das Blaue vom Himmel lügen
zibelka mu je tekla … seine Wiege stand …

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

Terranova ženski spol Nova Fundlandija

perro de Terranova novofundlandec (pes)

tēsta -ae, f (po eni razlagi sor. s texere, po drugi iz *tersta: torrēre (prim. terra in torreō))

1. najrazličnejša lončena (glinasta, glinena) posoda (vrč, skleda, lonec, steklenica, urna, svečnik ipd.): Corn., Tib., Plin. idr., quo semel est imbuta recens servabit odorem testa diu H., vinum testa conditum H. v lončenem vrču, testā ardente scintillat oleum V. v lončeni svetilki, mihi fundat avitum testa merum O. steklenica; pogosto steklenica za olje: Mart.; accipiat manes parvula testa meos Pr. pepelnik, fervens testa Sen. ph. posoda za peko kruha (kruhopeko), iuncta testa viae Mart. (po)nočna posoda, „kahla“.

2. črepinja: Pr., Iuv., T. idr., mensae erat pes tertius impar; testa parem fecit O. podložena črepinja jo je izenačila, fulcitur testā mensa Mart. (sc. lapides) rumpuntur in testas Plin. se razdrobijo na kosce; kot prevod gr. ὄστρακον glasovalna črepinja: testarum suffragia (= gr. ὀστρακισμός) N. glasovanje s črepinjami, črepinjska sodba, ostrakizem.

3. opeka, zidak: Ca., Varr., Ci., Aus. idr., testa trita Plin. ali samo testa Vitr. stolčena, zmleta opeka; meton.
a) opekasta pega, pega opekaste barve na obrazu: Plin.
b) pl. testae ploskanje z rokami kakor z opekami, posnemanje opek s ploskanjem: e plebe robustissimae iuventutis undique elegit, qui divisi in factiones plausuum genera condiscerent — bombos et imbrices et testas vocabant Suet.

4. metaf.
a) (školjčna) lupina: Varr., Plin., Cael., genera beluarum nativis testis ad saxa inhaerentium Ci.; meton. lupinar, školjka: non omne mare est generosae fertile testae H.
b) pesn. α) krovna plošča, ledena skorja: lubricaque inmotas testa (po novejših izdajah crusta) premebat aquas O. β) lobanja: Aus., Cael., Prud.
c) kostni kos (del), del kosti: Cels.

tetrametrus 3 (gr. τετράμετρος) iz štirih metrov sestoječ, štirimetrn, tetrametrn; v jambskih, trohejskih in anapestovskih verzih = iz štirih dvojnih stopic ali dipodij sestoječ; v drugih (daktilskih, kretiških, bakhejskih, antispastičnih, horijambskih, pajonijskih in dohmijskih) verzih = iz štirih navadnih stopic sestoječ, štiristopen, štiristopičen: versus Prisc., pes Isid.

the¹ [ɵə pred soglasnikom, ði pred samoglasnikom, ði: poudarjeno]
določni člen (včasih preveden s ta, to)

the Browns Brownovi, družina Brown
the poor reveži
the Danube Donava
the Balkans Balkan
the French Francozi
the King kralj (angleški idr.)
the saddle figurativno jezdenje, jahanje
the stage gledališka (igralska) dejavnost
the World svet, Svet
the United States of America ZDA
the Yugoslavia of to-day današnja Jugoslavija
the dog is a useful animal pes (kot vrsta) je koristna žival
he loves the girl on ima rad to dekle
two shillings the pound dva šilinga (za) funt
by the day na dan
by the dozen po ducatu
it is only a step from the sublime to the ridiculous le en korak je od vzvišenega do smešnega

Thērodamās -antis, m (Θηροδάμας = Krotilec zverin) Terodamánt

1. po mitološkem izročilu divji skitski kralj, ki so ga namesto stražarjev varovali levi; te je hranil s človeškim mesom, da bi postali krvoločnejši; od tod adj. Thērodamanteus 3 Terodamántov, terodamántski, terodamantéjski: leones O.

2. Aktajonov lovski pes: Hyg.; prim. Thēridamās.

tígrski tígrovski tigerish

tígrski, tígrovski morski pes tiger shark

tōnsus -ūs, m (tondēre) (o)striženje, striž(b)a: sed quaenam haec mulier est funesta veste, tonsu lugubri? Acc. ap. Non., sura, pes, statura, tonsus, oculi, nasum vel labra, malae, mentum, barba, collus: totus Pl.

top² [tɔp]

1. prehodni glagol
opremiti s konico, z vrhom; pokriti, (o)kronati
agronomija odrezati vršičke; doseči vrh; zadeti, pogoditi, udariti (vrh, teme); biti višji, zavze(ma)ti prvo mesto, prekositi, nadkriliti
trgovina preseči, priti čez (ceno)
sleng obglaviti, obesiti

to top a hill priti na vrh griča
he tops me by 3 inches 3 cole je višji od mene
to be topped biti premagan
that tops all I ever saw to prekaša vse, kar sem (le) kdaj videl
he tops 5 feet nekaj čez 5 čevljev je visok
the dog topped the fence pes je preskočil plot
to top one's part gledališče odlično igrati svojo vlogo
to top the class biti najboljši v razredu

2. neprehodni glagol
dvigati se, vzpenjati se nad; izkazati se, odlikovati se; vladati nad, prevladovati

tôrnī -ā -ō oborni: -a ljesa, lesa; torni pas pes cuvaj v oboru

tôrskī -ā -ō oborski: torski pas pes čuavaj v oboru

tree [tri:]

1. samostalnik
drevo; steblo, deblo
zastarelo križ, vislice
tehnično gred, vreteno

tree of bearing age rodovitno drevo
tree of knowledge of good and evil Biblija drevo spoznanja
tree calf fino telečje usnje za vezavo knjig z liki, podobnimi steblom
boot tree kopito za škornje
cross trees navtika lesen križ na vrhu jambora
family tree, genealogical tree rodovnik
rose tree rožni grm
at the top of the tree figurativno na največjem položaju v svojem poklicu
to be up a tree pogovorno, figurativno biti v stiski, v škripcih, v brezizhodnem položaju
he cannot see the wood for the trees figurativno zaradi dreves (od samih dreves) ne more razpoznati gozda
as the tree is, so is the fruit jabolko ne pade daleč od drevesa

2. prehodni glagol
pognati, spoditi (žival) na drevo; dati na kopito
figurativno, pogovorno spraviti v škripce, v stisko, v težave (koga)

the dog treed the squirrel pes je prepodil veverico na drevo

tremi-pēs -pedis, acc. pl. -pedas (tremere in pēs) tresonog, tresoče noge imajoč, s tresočimi nogami: neque quas † agi pennis anates, tremipedas (po novejših izdajah remipedas) buxeirostris pecudes, paludibus nocte nigra ad lumina lampadis sequens Varr. ap. Non.

trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)

1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.

2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.

tribrachys -yos, acc. -chyn, m (gr. τρίβραχυς) sc. pes tribráh, stopica s tremi kratkimi zlogi ⏑⏑⏑: Q. — Soobl. tribrachus: Serv.

trimetrus in trimetros 3 (tuj. τρίμετρος) tri metr(um)e obsegajoč (= v daktilskem metru(mu) obsegajoč tri, v drugih šest stopic), trimetrumski (trometrumski), trimetrski (trometrski): versus Q., metrum, pes, tempora Isid.; subst. trimetrus ali trimetros in (v lat. obl.) trimeter -trī, m trímeter: Q., trimetri iambei H. jambski senarji. Poznolat. soobl. trimetrius 3: Aus., Sid.

tri-pedālis -e (trēs in pēs) tri čevlje dolg, tričeveljn (tročeveljn): parma L., latitudo fenestrae Varr., altitudo, crassitudo Plin.

tri-pēs -edis (trēs in pēs) tri noge imajoč, trinog (tronog), trinogat (tronogat), trinožen (tronožen): mulus L., mensa H., grabatus Mart.; subst. tripēs -edis, m (gr. τρίπους) trinóžnik, trinóžec, trinožen kotel: fodicatis lateribus illato tripede, quo utebantur Amm.