Franja

rebelde uporen, neubogljiv, trmast; trdovraten (bolezen); neprisoten (pred sodiščem)

un niño rebelde nevzgojen otrok

rêči (rêčem)

A) perf.

1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

B) rêči se (rêče se) perf. refl.

1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria

réja fostering, rearing; (živali) breeding

réja otrok, dajanje otrok v réjo fosterage
réja tujih otrok (z dobičkom) baby farming

remuant, e [rəmɥɑ̃, t] adjectif premikajoč se; stalno v gibanju, nemiren (duh), nepokojen

enfant remuant živ, nemiren otrok

remuer [rəmüe] verbe transitif premikati, premakniti; gibati; premestiti (pohištvo); premešati, tresti, stresti, pretresati; prekopati; premetati; razburiti, ganiti; ventilirati (vprašanje); verbe intransitif premikati se, premakniti se; ganiti se; majati se; povzročati nemir

se remuer premakniti se; potruditi se (en faveur de quelqu'un za koga)
remuer l'âme, son auditoire ganiti dušo, svoje poslušalce
remuer le blé prevejati žito
remuer la bile (u)jeziti
remuer ciel et terre napeti vse sile, uporabiti vsa sredstva
remuer le champ prekopati njivo
remuer les oreilles migati z ušesi
remuer la queue mahati z repom
remuer de vieux souvenirs obujati stare spomine
remuer l'ordure, la boue govoriti, ukvarjati se s škandali
remuer l'or à la pelle, de l'argent, des millions biti zelo bogat, delati velike kupčije
(figuré) ton nez remue! lažeš!
cet enfant remue continuellement ta otrok ni nikoli pri miru
ne (pouvoir) remuer ni pied ni patte ne se (moči) ganiti
remuer la salade premešati solato
il s'est beaucoup remué pour cette affaire dal si je mnogo truda s to zadevo

renifleur, euse [rəniflœr, öz] adjectif smrkajoč, ki smrka; masculin, féminin vohljač, -čka; populaire policaj

enfant masculin renifleur smrkajoč otrok

ressemblance [rəsɑ̃blɑ̃s] féminin podobnost, sličnost; vieilli podoba

ressemblance d'un portrait podobnost v portretu
ressemblance dans les goûts podobnost v okusih
portrait masculin d'une ressemblance à crier vpijoč, frapantno podoben, zelo zvest portret
il y a une ressemblance frappante entre cet enfant et son pére ta otrok je neverjetno podoben svojemu očetu
toute ressemblance avec des personnages réels ne peut être que fortuite vsaka podobnost z realnimi, resničnimi osebami more biti le slučajna
(religion) Dieu a fait l'homme à sa ressemblance Bog je ustvaril človeka po svoji podobi

rétif, ive [retif, iv] adjectif uporen; figuré trmast; ki se ne pusti poučiti

âne masculin, cheval masculin, mulet masculin rétif trmast osel, konj, mezeg (mula)
enfant masculin rétif et désobéissant uporen in neubogljiv otrok

révolter [revɔlte] verbe transitif ogorčiti, razkačiti, vznevoljiti; šokirati; spuntati; (na)ščuvati, hujskati k uporu

se révolter upreti se, spuntati se; biti ogorčen (contre quelque chose nad čem)
une telle injustice me révolte takšna krivica me ogorči
se révolter contre le gouvernement upreti se vladi
cet enfant se révolte contre ses parents ta otrok se ne pokorava svojim staršem

ride^*2 [ráid]

1. neprehodni glagol
jahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad)
ležati, mirovati, počivati (on na)
obračati se (on na)
tehtati v jahalni obleki
ameriško, sleng pustiti (stvari) teči

he rides well on dobro jaha, je dober jezdec
to ride on s.o.'s knees jahati komu na kolenih
he rides just under 11 stone v jahalni obleki (na konju) tehta malo manj kot 70 kg
do you mind riding with your back to the engine? vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?
to ride at an anchor biti zasidran
to ride for a fall vratolomno jezditi (jahati), figurativno nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)
to ride to hounds goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), loviti
some boys ride to school nekaj dečkov se vozi (s kolesom) v šolo
turf rides soft rušnat (travnat) teren nudi prijetno jahanje
distress was riding among the people revščina je vladala med ljudmi
let it ride! ameriško, sleng pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!
to ride and tie izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figurativno menjavati se pri delu

2. prehodni glagol
jahati (a horse konja)
jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti
ameriško prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)

to ride an unbroken horse jahati neukročenega konja
to ride a bicycle voziti kolo, peljati se na kolesu
to ride a child on one's knees ujcati otroka na kolenih
father rides his child on his back otrok jaha na očetovem hrbtu
to ride one's horse at an obstacle pognati konja čez zapreko
to ride the high horse figurativno oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovati
to ride a hobby figurativno (za)jahati svojega konjička
to ride a joke to death ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)
the nomads rode the desert nomadi so prejezdili puščavo
they rode him on their shoulders nesli so ga na ramenih
to ride a race udeležiti se konjske dirke
to ride shank's mare sleng pešačiti
to ride the waves jahati ali plavati na valovih

rod [ó] moški spol (-u; -ovi)

1. der Stamm (pripadnik rodu der Stammesangehörige, pripadnost rodu die Stammeszugehörigkeit); (klan) der Sippe

2. (poreklo) die Abstammung
po rodu gebürtig, der Abstammung nach
Američan nemškega rodu der Deutschamerikaner

3.
človeški rod die Menschenrasse, das Menschengeschlecht
otrok človeškega rodu das Menschenkind

4. (generacija) die Generation
prihodnji rodovi die Nachlebenden, die Nachwelt
izmena rodov der Generationswechsel

5. biologija die Gattung

6.
vojska rod vojske die Truppengattung

7. matematika ploskve: das Geschlecht

rodíti (-ím)

A) perf., imperf.

1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa

rojen [ê] (-a, -o) geboren, ponovno: [wiedergeboren] wieder geboren; po rodu: gebürtig (aus)
po sedmih/osmih mesecih nosečnosti rojen otrok das Siebenmonatskind/Achtmonatskind
figurativno rojen pod srečno zvezdo unter einem günstigen Stern geboren

rollito moški spol valjček, zvitek

es un rollito de manteca je lep (debeloličen) otrok

sacrifice [sakrifis] masculin žrtev, žrtvovanje, odreka; religion žrtvovanje, daritev (božanstvu)

sacrifice d'argent, de temps žrtvovanje denarja, časa
le saint sacrifice (religion) sveta maša
avoir l'esprit de sacrifice biti požrtvovalen
faire le sacrifice de sa vie à la patrie žrtvovati svoje živijenje za domovino
les païens faisaient des sacrifices aux dieux pogani so žrtvovali, darovali bogovom
faire de grands sacrifices pour l'instruction de ses enfants mnogo žrtvovati za izobrazbo svojih otrok

sagesse [sažɛs] féminin modrost, razumnost, razum; pridnost, ubogljivost; nravnost

sagesse des nations narodna, ljudska modrost, izražena zlasti v pregovorih
dent féminin de sagesse modrostni zob
conseils masculin pluriel de sagesse pametni nasveti
cet enfant est d'une sagesse exemplaire ta otrok je vzorno priden

sàj konj.

1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!

3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere

samoizbíren (-rna -o) adj. trg. self-service; ekst. di scelta personale, scelto autonomamente:
samoizbirna dejavnost otrok attività scelta dai bambini

sans [sɑ̃] préposition brez

sans que (+ subjonctif) ne da bi
sans blague? brez šale? nemogoče!
sans cela (familier), sans quoi sicer, drugače
sans cesse neprestano
sans doute gotovo, zanesljivo, verjetno
sans aucun doute prav gotovo, brez dvoma, nedvomno
sans exception brez izjeme
sans couture, (technique) sans soudure brezšiven
sans date nedatiran
sans dents brezzob
sans fil brezžičen
sans façon neprisiljeno
sans faute nezmotljivo
sans mot dire, sans rien dire brez besede, familier ne da bi črhnil
non sans peine ne brez truda
sans le vouloir nehoté
cela va sans dire to je samo po sebi umevno, to se samo po sebi razume
vous n'êtes pas sans savoir morate vedeti, gotovo veste
enfant masculin sans frère ni sœur otrok brez brata in sestre
les jours sans brezmesni dnevi (v vojni 1939-1945)

santo moški spol svetnik; svetniški kip (podoba); god; vojska geslo

santo y seña geslo
santo titular svetnik zaščitnik, patron
el día de su santo na svoj god
fiesta de todos los santos, día de los santos praznik vseh svetnikov, vsi sveti (1. november)
¿a santo de qué? ¿a qué santo? s kakšno pretvezo? iz kakšnega vzroka?
no me acuerdo de él ni del santo de su nombre še v sanjah ne mislim nanj!
celebrar su santo slaviti svoj god
se durmió como un santo trdno je zaspal
rogar como a un santo kot boga prositi
tener al santo de cara imeti srečo, biti otrok sreče
tener al santo de espaldas imeti smolo, ne imeti sreče