Franja

Πῡθ-αγόρας, ου, ὁ modrijan z otoka Sama (okrog 570 – 496); Πυθαγόρειοι njegovi pristaši.

ῥώομαι d. m. [fut. ῥώσομαι, aor. ἐρρωσάμην, ep. impf. 3 pl. (ἐρ) ρώοντο] hitro se premikam, hitim, tečem, drobim, stopicam, tekam okrog česa, plešem; o laseh: maham, vihram.

Σῑδών, ῶνος, ἡ mesto v Feniciji; preb. ὁ Σιδών, όνος, in Σιδώνιος, ep. Σιδόνιος; Σιδονίη ἡ dežela okrog Sidona; adv. Σιδονίηθεν iz Sidona.

σκέπτομαι d. m. [Et. sor. σκοπέω, po metatezi iz kor. spek', lat. -spex (n. pr. au-spex), σκοπός, specio, speculum, nem. spahen, Späher. – Obl. fut. σκέψομαι, aor. ἐσκεψάμην, pf. ἔσκεμμαι tudi s pas. pom.] 1. a) gledam (okrog sebe), ogledujem, opazujem ῥοῖζον, (po)gledam koga ἔς τινα, μετά τινα; b) o-, zapazim, spoznam ἔκ τινος, motrim, gledam τινά, τί. 2. opazujem položaj, preiskujem, preudarjam, premišljam, pregledujem, pretresam, izmislim τύχην, πρὸς ἐμαυτόν pri sebi, s sledečim αἴ κεν, εἰ, ἐάν, πότερον … ἡ itd.; ἐσκεμμένος ἥκω pridem s premišljenim predlogom, ἐσκεμμένα λέγω govorim, kar sem dobro preudaril (premišljeno). 3. skrbim za kaj, oziram se na kaj τί, τὸ δίκαιον.

σκοπιάζω (σκοπιά) ogledujem okrog, prežim, stražim, iz-, zapazim, zasledim τινά, τί.

σκυτάλη, ἡ 1. palica, gorjača, bet. 2. okrogla palica, okrog katere so ovili jermen z napisanim sporočilom; brati je mogel le, kdor je imel enako palico, okrog katere je ovil poslani mu popisani jermen; tajno sporočilo.

στέμμα, ατος, τό (στέφω) 1. obveza. 2. volneni trak, ki so ga imeli pri daritvi okrog glave svečeniki in daritvene živali. 3. venec. 4. z volnenim trakom ovita oljkova vejica tistih, ki so prosili varstva.

στέφανος, ὁ (στέφω) 1. krog, kolobar, venčanje, πάντῃ γάρ σε περὶ στέφανος πολέμοιο δέδηεν okrog tebe žari vojni kolobar, okrog in okrog tebe se je vnela vojska. 2. konkr. a) venec, krona, načelek, šapelj; b) častni venec kot nagrada za zmagalce, venec zmagalcev; c) plačilo, nagrada NT, kras, slava, zmaga.

στεφανόω 1. act. a) opašem, oklepam, obdajam, ovijam; b) opletam, (o)venčam, krasim; olepšam, odlikujem. 2. pass. a) venča me kdo; pf. ovenčan sem; b) περί τι, ἀμφί τινα ležim okrog česa, obdajam, ἄστρα τά τ' οὐρανός ἐστεφάνωται s katerimi je ovenčano (okrašeno) nebo. 3. med. a) ovenčam se; b) ovenčam si kaj, odlikujem, častim, obdarujem koga s čim τινί.

στρεπτο-φόρος 2 (φέρω) ion. ki nosi verižico okrog vratu.

συγ-κομίζω 1. act. a) znašam, zbiram, spravljam τί, τινά; b) prinašam s seboj, pokopavam skupno s kom τινά NT; pass. ležim, ἐνταῦθα t. j. v obljubi, da me hočeš pokopati. 2. med. a) znašam si, zbiram zase, pridobivam si, prisvajam si εἰς τὴν ψυχήν; τὶ πρὸς ἐμαυτόν združujem v sebi; b) zbiram okrog sebe πρὸς ἐμαυτόν, kličem k sebi τινάς.

συμ-περιάγω 1. act. hkrati vodim povsod s seboj. 2. pass. hkrati me vodijo povsod okrog.

συμ-περιπατέω hodim, izprehajam se s kom okrog τινί.

συμ-περιφέρω 1. act. nosim hkrati, vodim s kom okrog. 2. pass. (fut. συμπεριενεχθήσομαι) premikam se s kom vred περιφοράν, občujem s kom, ravnam se po kom τινί.

τειχίζω [fut. τειχιῶ, aor. ἐτείχισα, ep. aor. med. ἐτειχισσάμην] 1. act. a) zidam, postavljam zid, zidam (gradim) trdnjavo; b) obdajam z zidom, obzidam, utrjujem, zavarujem τί. 2. med. zidam zase, postavljam si zid ali trdnjavo, τινί okrog česa.

τειχομαχέω (τειχο-μάχος) bojujem se okrog zidovja, naskakujem zidovje, napadam obkope.

τειχομαχία, ἡ, ion. -ίη 1. boj okrog zidovja (za zidovje), naskakovanje gradu, obleganje. 2. umetnost obleganja.

τρι-ώβολον, τό (ὀβολός) trije oboli = okrog 48 vinarjev.

τροχ-ήλατος 2 (τροχός, ἐλαύνω) poet. ki se premika (suče) na kolesih, μανία okrog besneč.

τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.