Franja

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika

mal², pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
mal caduc, haut mal božjast
mal de cœur (populaire), médecine slabost
mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
mal d'enfant porodne bolečine
mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
mal du pays domotožje
il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
faire mal boleti
faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
se faire du mal udariti se; trpeti škodo
prendre mal nakopati si bolezen
prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti

maldito zloben, malopriden, preklet

maldita la cosa que entiende prav nič(tega) ne razume
valer para maldita la cosa za nobeno rabo ne biti
¡maldita la gracia! lepo presenečenje! ta je pa lepa!
le hacen maldito el caso noben pes ga ne pogleda!
¡maldito si lo sé! naj me vrag vzame, če to vem!
¡maldita sea! prekleto!
el Maldito zlodej, vrag, hudič

malice [malis] féminin zloba, hudobija; lokavost, zahrbtnost; surovost, grde besede; hudobnost, surovo dejanje; zasmehovanje; škodoželjnost

sans (y entendre) malice brez zlobe
par pure malice iz gole, čiste, same zlobe
malice cousue de fil blanc prevečvidna zvijača, da je ne bi mogli preprečiti
ne pas entendre malice à quelque chose nič hudega pri čem ne misliti
faire des malices à quelqu'un zagosti jo komu

málo little; a little; few (pl)

po malem gradually; little by little
čisto málo a tiny bit
prav tako málo kot... no more than...
v málo dneh in a few days
počakaj málo! wait a moment!
jaz málo spim I don't sleep (ali I'm not sleeping) very much, I sleep little
še málo ne not a bit
on je málo znan he is little known
še málo ne slutiš, kaj te čaka you've no idea (ali arhaično you little dream) what is in store for you
málo vas je there aren't many of you, there are (only) a few of you, you are few
málo bolje mi je I am a little (a triffle) better
imam le málo prijateljev I've only a few friends, I have but few friends
málo je takih kot on there aren't many like him, there are few like him
málo ljudi misli tako few people think so
tistih málo ljudi, ki so bili navzoči the few people who were present
niti málo nisem zadovoljen I am far from being satisfied
málo, da tega nisem pozabil I had almost forgotten it
málo, da ni umrl he was likely to die
zelo málo next to nothing
málo za tem soon (ali shortly) after
málo prej a few moments ago, a short while ago; shortly before
za málo se mi zdi prositi za uslugo I scorn to ask a favour
málo (za las) je manjkalo it was a close shave, it was a near miss
málo je manjkalo, pa bi ga povozilo he was within an ace of being run over
málo je manjkalo, da se ni ubil he had a narrow escape (ali a close shave), he was within an ace of getting killed
bolje málo kot nič half a loaf is better than no bread

malone nahezu (polovica nahezu die Hälfte); knapp (tri ure knapp drei Stunden)
malone vsi/nič fast/nahezu/praktisch alle/nichts

malus 3 (iz indoev. *(s)meHlo-, *(s)moHlo-, *(s)məlo- majhen, sor. s sl. mali, got. smals majhen = stvnem. smal = nem. schmal = ang. small, gr. μῆλον drobnica; pomen „slab“ torej pogosto izhaja iz pomena „majhen“, „malo“), komp. se nadomešča s pēior -ius, superl. s pessimus 3. Slab v najširšem pomenu besede = gr. κακός (naspr. bonus)

1. nravno, moralno slab, hudoben, zloben, zločest, malopriden, malovreden, brezbožen, hudodelski, pokvarjen, zlonameren, zlohoten, nenraven, nemoralen, nečist, zavržen: Suet., Gell., Fl. idr., mens Ter., Q., animus Ter., ingenium malum pravumque S., Plin. iun., fraus N., dolus, facinus, consuetudo Ci., mala cogitatio conscientiaque animi Ci., in mala causa iudicium timendum est Ci., mali mores S., princeps T., servus Q., puella Pr., pueri boni malique Cat., non m. ancilla Pl., m. adultera Cat., mater Ter. samogoltna, lakomna, pohlepna, požrešna, peior an ignavior sit, deliberari non potest S., pessimus atque optimus vir Q.; včasih
a) v blažjem pomenu zvit, premeten, hudomušen, navihan, nagajiv, pregnan: o hominem malum Pl., delituit mala Pl., puellae pessimae Cat. hudobne, poredne, včasih pa
b) kot pridevek hudobnežev, ki okrepi pomen besede same: mali fures H. lopovski. Kot subst. m. malus -i, m hudobnež, zlobnež (poseb. v pl.): Ci. idr., malus aut fur H.: mala -ae, f hudobnica, zlobnica: malarum mala disciplina Pl. Ker je bilo domoljubje nravna dolžnost, so politične nasprotnike označevali kot mali (cives) zlomiselneži, zlovoljneži, zlonamerneži, pokvarjenci, zlobno misleči, demagogi, somišljenike pa kot boni (cives) dobromiselneži, dobronamerneži, poštenjaki, dobro misleči: mali atque scelesti S., bonos et malos lubidinose interfecit S., ab optimatibus reprehendebatur, quod parum odisse malos cives (= ljudsko stranko) videretur N., toda: Epaminondas neque malos (= plemiško stranko) defendere neque impugnare volebat N.; occ. neresničen, nezanesljiv, nepošten, nezvest, zahrbten, kovaren, kovarski, spletkarski, rovarski: auctor Ci., Grai V., ratio H., malā fide agere cum aliquo Cl., pudor H. ali ambitio S., H. napačna, ob nepravem času, (dôbi) neprimerna.

2. fizično ali umsko slab, malo (nič) prida, ne(upo)raben, nesposoben, brezkoristen, pomanjkljiv, nepopoln, napačen, grd, nespodoben: mala tu merx es (kot psovka) Pl., haud malum huic est pondus pugno Pl. nemajhna, aper, vinum H., herbae Ca. plevel, loquendi consuetudo Ci., malum et inconstans in eligendo genere dicendi ingenium (okus) Q., mala et imbecilla vox Q., verba sua natura bona aut mala Q., mali versūs H. slabi, grdi, nespodobni, iznakaženi, poëta Ci. idr., philosophi minime mali, sed non satis acuti Ci., sutor Ph., res publica S. izprijena, pectora bello (dat.) mala Sil. nesposobna za vojno, bojazljiva; occ.
a) nesposoben za boj, bojazljiv, plah, boječ, strahopeten, brez poguma: iuxta boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncati S., terra malos nunc educat homines aut pusillos Iuv.
b) slab glede na rojstvo, nizek, nizkega (neplemenitega) rodu: malo genere natus (naspr. bono genere n.) Corn., peioribus ortus L.
c) slab glede na videz, zunanjost, grd, nelep, nekazen, neprikupen: ancilla formā malā (prim. gr. κακὴ εἶδος) Pl., haud mala mulier Pl. prav nič napačna ženska, mancipium Ter., facies Q., ne crure malo, ne sit pede turpi H.; subst.: faciem in peius effingere Plin. iun. spačiti.

3. slab glede na učinek, razmere ali stanje, hud, zèl (zla, zlo), nadležen, težeč, neugoden, neprijeten: maeror Pl., pudor H. (= gr. αἰδὼς κακή), libido L. umazana, gnusna, valetudo Ci., Sen. ph., fuisse malā mente Tib. ne prave (zdrave) pameti (v nasprotju z m. mens Ter., Q. (gl. pod 1.)), tussis Cat., scabies H., cum aeger peior fiat, cum (sc. aegroti) pessimi fiunt Cels. ko je bolniku huje, ko je bolnikom najhuje, aetas Pl. huda, težeča starost (naspr. bona aetas mladost), tempestas H., tempestates Ca., tempestas melior, via peior H., falx V. top(a), skrhan(a), odor H., Cels., nuntius Ci., rumor H., fama (= gr. κακὴ δόξα) S., malam opinionem habere de aliquo Ci., videte nunc, quam versa in peiorem partem sint omnia Ci. kako se je vse obrnilo na slabše, rapere in peiorem partem Ter. na hudo obrniti (obračati); subst.: in peius ruere V. slabšati se, postajati hujše, in peius mutari Q. (po)slabšati se, in peius detorquere Sen. ph. v hudo; mala res kazen, pokora: malam rem merere Pl., malam rem sibi arcessere, quaerere, reperire Pl. kazen priklicati, kazen si nakopati, malam rem alicui dare Pl. kaznovati, natepsti, pretepsti, naklepáti koga (da bo doumel), abi in malam rem Pl. pojdi se solit, vrag te vzemi; occ.
a) škodljiv, kvaren, slab, poguben, nevaren: oppeto malam pestem Poeta ap. Ci., morbus, vulnus, curatio Cels., m. copia (škodljivo obilje) stomachum sollicitat H., virus V., gramina V. ali herbae Tib. strupene, cicuta, dapes H., ite in malas aras Cat. nezdrave, pogubne, furis manus Cat., facinora S. idr., artes S. pogubna sredstva, exemplum S., pessimum facinus peiore exemplo admittere L., malo more S. s kvarnim (škodljivim) ravnanjem.
b) sramotilen, zasramovalen, psujoč, zmerjajoč, zbadljiv: lingua Petr. „strupen“, pri V. = bajajoč, urekajoč, carmen H. sramotilna pesem, toda na Tab. XII = bajajoča, urekajoča pesem, verba (= gr. κακοὶ λόγοι) Pl., Cat. (v nasprotju z mala verba Q. (gl. zgoraj pod 2.)), fabula Cat., querimoniae H. sramotne, nizkotne.
c) neugoden = nesrečen, žalosten: pugna Ci. idr., proelia Fr., exitus S., arbitrium (volitev, izbira) L., fatum Cat., res S. žalosten, hud položaj; poseb. o usodi in vsem, kar je z njo povezano neugoden, zlonosen, zlokoben, zlovešč: auspicium Pl., Ci., avis, ales H. zlovešča ptica = neugodna (zla) usoda. Pesn. malum = male: ne gallina malum respondet dura palato H. Subst. malum -ī, n (= gr. κακόν, naspr. bonum)

1. fizično ali duševno zlo, ki se drži kakega telesa, hiba, napaka, motnja, slabost, pomanjkljivost, pogrešek, poseb. trpljenje, bolezen: corporis, stomachi Cels., mala ventris Cels., bona malaque corporis Suet., mirifice est a te nactus utrumque malum (sc. protin in smrad po kozlu) Cat., maximum pervigiliae malum Iust., bona aut mala S. vrline (odlike) ali napake, cum tua tu videas oculis mala lippus inunctis H., m. publicum S. splošna (obča) pregreha, mala nequitiae Ph., Iuv., m. magnum est hoc, quod non possum tibi ostendere Sen. ph.; o umetniških (pesniških) hibah: dum mea delectant mala me H.

2. (s superl. pessimum -ī, n) hudo, zlo, ki prihaja od zunaj, beda, nadloga: mors non est in malis Ci., cum serperet in urbem infinitum malum Ci.; occ.
a) okvara, kvar, škoda, nesreča, pogibel, poguba, uničenje: m. dare Pl. škodo storiti, prizade(va)ti, ut in parcendo uni malum publicum fiat L. da nastane (se prizadene) državi škoda, malo rei publicae S. državi v škodo, nesrečo, pogubo, malo cum tuo Pl. v tvojo nesrečo, nimium felix malo suo Vell. v svojo nesrečo, malo est alicui (aliquid) Pl., Ci., N. komu je (kaj) v škodo, komu škoduje, pessimo publico (aedificare, facere idr.) Varr., L. idr. v največjo škodo za državo, mala civilia C., diuturnitas externi mali (= vojne) N., super haec mala Iust. nesreča v vojni, nihil mali accidisse Scipioni Ci.
b) nezgoda: m. inopinatum C., hoc malo perturbati C.
c) stiska, nuja, sila, nevarnost: m. anceps S., magnum malum est, ubi … Cels., aeger in malis est Cels. bolniku gre slabo.
d) kazen (tepenje, udarci, gnjavljenje, nadlegovanje, muka, mučenje, peza): malo domare aliquem L., pudore magis quam malo (s kaznovanjem) exercitum coërcebat S., alicui malum minitari L. ali minari Pl., Ter., malum habere Pl., Ci., Sen. rh. kazen trpeti, hudo se goditi komu, malum dare alicui Ter. kaznovati (naklepáti, natepsti, pretepsti) koga, naložiti jih komu, da si bo zapomnil, dabitur malum Ter. huda ti bo predla, sine malo (brez tepeža) fateri Ter., malo cogi Ter., vi, malo, plagis adduci Ci., malum militibus meis, nisi quieverint L. vrag vzemi moje vojake.
e) hudodelstvo, zločin(stvo), zločinsko dejanje: inritamenta malorum O. k zločinom, fama veterum malorum V.
f) huda (sramotilna, groba, žaljiva) beseda, psovka: mala alicui dicere Cat., Tib., mala ali omnia mala alicui ingerere Pl.
g) meton. (o živalih) škodljiva žival, škodljivec, deželna nadloga: Plin.

3. (kot vzklik nejevolje, razdraženosti) gorje ti!, za vraga!, k vragu!, presneto!, da bi te vrag!, vrag naj te pocitra!, hudirja!, bes te lopi (plentaj)!, ti para ti!, šment in plent!, ti šment ti!, šment nazaj!: quae, malum, amentia te coëgit? Cu., quae malum est ista tanta audacia atque amentia? Ci., quid tibi, malum, hic ante aedes clamitatio est? Pl.; v blažjem pomenu: za božji svet (čas)!, za božjo voljo!: quae, malum, ratio est, expertis alia experiri L. — Adv. male, komp. pēius, superl. pessimē

1. fizično ali nravno slabo, hudo: m. olere Ci. idr., m. vestitus Ci., m. vivere Ci., H. siromašno živeti, biti siromašen, m. mori Plin. iun. ves v bolečinah, animo m. est Pl. slabo (hudo, medlo, težko) mi je, peius, pessime mihi erat O., Pl. huje, zelo (prav) hudo mi je bilo (postalo), animo m. fit Pl. slabo mi postaja, animo m. factum est huic miserae Pl. slabo ji je postalo, omedlela je, animo m. factum quam perhibetur Lucr. kar se v navadnem življenju imenuje omedlevica, animo m. est Ter., pa tudi = za zlo (malo) štejem, mrzi mi, zoprno (ogabno, gnusno) se mi zdi, hoc male habet animum Ter. mu je zoprno, mu mrzi, se mu gabi (gnusi); m. est alicui slabo se godi komu: m. mihi esse malo quam molliter Sen. ph. raje slabo živim kot … , numquam tam m. est Siculis, quin aliquid facete … dicant Ci.; od tod zakletev: m. sit alicui! Ci. zlo mu bodi! vrag ga vzemi (nesi, pocitraj)!, peius victoribus Sequanis quam Aeduis victis accidisse C. huje (slabše) se je dogodilo, o factum m. de Alexione! Ci. oj, kakšna bridka usoda je doletela Aleksiona!, o factum m., o miselle passer! Cat., Lacedaemonios m. et iniuste facere N. ne ravnajo prav niti pravično, alicui m. facere Pl., Ci. hudo (jo) komu zagosti (nagajati) ali (pri Ci.) storiti (delati) komu krivico, aliquem m. accipere verbis Ci. sprejeti koga z neprijetnimi besedami, osorno nagovoriti koga, toda aliquem m. accipere (sc. v vojni) N., Lentulus ap. Ci. hudo (trdo) prije(ma)ti koga, storiti komu kaj hudega, m. habere aliquem Sen. ph. hudo nagajati komu, hudo (grdo) ravnati s kom, agmen adversariorum m. habere C. nadlegovati, suppliciis m. habeor C. telesne kazni (muke) me zdelujejo (izčrpavajo, slabijo), m. agere Ci. napačno pot ubrati (pri tožbi), tako tudi: m. sponsionem facere Ci., pessime agitur cum aliquo Ci. hudo se godi komu, na slabem je kdo, m. loqui, m. dicere Ci. obrekovati, opravljati, grditi, alicui m. dicere, loqui Pl. koga opravljati, obrekovati, grditi, m. loqui de aliquo Suet. opravljati, ogovarjati koga, govoriti čez koga, hudo (grdo) govoriti o kom; k temu kot pass. m. audire Ci. uživati slab sloves, biti na slabem glasu, biti razvpit; de aliquo m. existimare N., Sen. ph. ali sentire Ci. ali cogitare Caelius in Ci. ep. ali opinari Suet., m. consulere alicui N. slabo svetovati komu, slabo (po)skrbeti za koga, pessime consulere in aliquem Ter., m. mereri de aliquo Ci. slabe usluge si pridobi(va)ti za koga, slabo biti zaslužen za koga, m. velle alicui Pl. zlo (hudo, slabo) želeti komu.

2. glede na učinek, uspeh
a) slabo, s slabim uspehom, neuspešno, neugodno, nesrečno, v (na) škodo, v pogubo: m. rem gerere N. = m. pugnare L., S., rem peius administrare N., vident tuos labores … m. cecidisse Ci. da so se izjalovili, da niso imeli uspeha, quae res m. tibi vertat Ter., m. interpretari beneficium fortunae Sen. ph. neugodno, fungis male creditur H., m. impendere Petr. zapravljati na škodo hišnega gospodarstva, naves errabundae m. vagabantur Auct. b. Afr., m. nobile lignum Petr. v pogubo (Rimljanom); preg.: m. parta m. dilabuntur Ci. = „kakor pridobljeno, tako izgubljeno“, „krivično pridobljeno blago je kratkega veka“.
b) neuspešno, brez uspeha, zastonj: ab insomni dracone m. custodita (po drugih concustodita) poma O., Acr., m. sublato ense O.
c) pri glag. eluere Ci. ep., emere, redimere Ci., conciliare, conducere Pl. = drago, pri vendere Ci. = poceni.

3. (glede na kraj ali čas) na napačnem kraju (mestu), na nepravem (neprimernem) kraju (mestu): m. si palpere H., m. salsus H., m. feriati Troes H., m. sedulus O., m. sollers Amm.

4. metaf. glede na mero in stopnjo neprimerno, torej preveč ali premalo.
a) preveč, (pre)silovito, (pre)hudo, zelo: calceus m. laxus H., m. superbus H., m. parvus H. dosti premajhen, Sulcius acer ambulat et Caprius, rauci male cum que libellis H. ali m. dispar H. ali insulsa m. et molesta Cat. popolnoma, m. dicax Pl., Macr. porogljiv, zasramujoč, m. pertinax studium vincendi Prud., m. mulcatus Ci., Ph. dodobra, m. tussire H. hudo kašljati, m. nocens O., animo m. fracto Suet. docela nezavesten (nezaveden, omamljen), m. timere Ter., male (pessime) metuere Pl., m. odisse C. in Ci. ep., peius odisse quam … Pl., Ci., alter Mileti textam cane peius (bolj) et angui H.
b) premalo, komaj, ne: civitas m. pacata Ci., scuta m. tegebant Gallos L., m. densatus agger L. ne dovolj gost, ossa m. tecta O., m. haerere, m. sustinere arma L., duae m. plenae legiunculae L. nepolnoštevilni, m. percepti fructus Ci. v nezadostni meri, digitus m. pertinax H. ne posebej se upirajoč, m. viva caro O., m. fortes undae O., m. sanus Ci., Sen. ph. ne prav pameten, maloumen, kratkoumen, nespameten, neumen, brez preudarka, pri V. = otožen, težkih misli, m. gratus O. nehvaležen, m. fidus T. nezanesljiv, m. parens H., Sen. ph. nepokoren; occ. le navidez(no): m. dormiens, m. repugnans Petr., m. laeti Val. Fl. s hlinjenim veseljem.

mancha ženski spol madež (od nesnage); materino znamenje; sončna pega; sramotni madež

mancha de tinta (tintni) madež, packa
hasta el sol tiene manchas nič ni popolno na tem svetu
manchas solares sončne pege
sin mancha brez madeža

manj malo

1. weniger (denarja weniger Geld, vroč weniger heiß)
manj in manj/čedalje manj immer weniger
nekaj manj etwas weniger
malo/malce manj ein [bißchen] bisschen weniger

2.
bolj ali manj/več ali manj mehr oder weniger
nič več in nič manj kot … nichts mehr und nichts weniger als …

3.
manj kot weniger als
(nižji od) unter (13 stopinj/tisoč šilingov unter 13 Grad/tausend Schilling)

4. (podstandardno) minder- (nadarjen minderbegabt, obremenjen minderbelastet, pomemben minderbedeutend); schwach- (nadarjen [schwachbegabt] schwach begabt), unter- (razvit unterentwickelt)

5.
čim manj so wenig wie moglich, möglichst wenig
čim manj …, tem … je weniger …, um so/desto …

6.
malo manj kot (malodane) beinahe

mánj less

vse mánj, vedno mánj less and less
več ali mánj more or less
mánj kot less than
še mnogo mánj still (ali much) less
še mánj still less, much less
nič mánj kot no less than, as much as, as many as
tem mánj, ker... all the less so since...
nič mánj (= vseeno, kljub temu) nevertheless, none the less
mánj znan avtor a less known author
tri dni mánj kot en mesec three days short of a month
mánj govoriti in več delati to speak less and to do more
moral bi piti mánj vina he should drink less wine
15 - 7 = 8 fifteen minus seven equals eight

mànj moins

dosti, veliko manj bien moins
ne manj kakor pas moins que (ali de)
nič manj kakor rien moins que
ne več nemanj, nič več in nič manj ni plus ni moins
toliko manj d'autant moins
deset manj štiri je šest dix moins quatre font six
manj in manj de moins en moins

mànj adv.

1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
biti manj razvit essere meno sviluppati
govoriti manj razločno parlare meno distintamente
manj besedi! meno chiacchiere!
manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

2. (izraža manjšo količino) meno:
imeti manj denarja avere meno soldi

3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

6. šah.
s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
več ali manj più o meno
ne bolj ne manj né più né meno
manj pomemben secondario
manj važen accessorio, minore
manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio

mánjkati to lack, to be lacking, to be wanting (in); to want; to fail; to be missing

manjka nam 5 knjig we have 5 books missing, we are missing 5 books, we are 5 books short
nekaj manjka something is missing (ali wanting)
dosti mi manjka do cilja I am far from the mark
mánjkati v šoli (zaradi bolezni) to stay away from school (ali off school)
on je manjkal he was absent, he was not present
manjka samo še 5 minut do 10ih it's still five to ten, it won't be ten o'clock for five minutes
nihče ne manjka nobody is missing
manjka mi denarja I am short of money
manjka ti zaupanja váse you are wanting in self-confidence
nič ne manjka tu there's nothing missing here
en list manjka v knjigi there's a leaf missing in that book
nič mi ne manjka I want for nothing
manjka ji eno leto do polnoletnosti she is one year short of her majority
manjka nam delovne sile we are short of staff, we are undermanned, we are shorthanded
manjka mu prave vneme he is wanting in zeal
vode vam tu ne bo nikoli manjkalo water will never fail you here, you will never lack water (ali be short of water) here
naročil ne manjka there is no lack of orders
podrobnosti še manjkajo details are lacking
prav to nam je še manjkalo! that's all we needed!, that beats everything!
malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha pogovorno I laughed fit to burst

mánjkati manquer, faire défaut ; (biti odsoten) être absent, ne pas être là

manjka mu denarja il est dépourvu (ali démuni) d'argent, l'argent lui manque
nič mi ne manjka je ne manque de rien, rien ne me manque
samo tega je še manjkalo il ne manquait plus que cela
za las (ali malo) je manjkalo, da il s'en est fallu de peu que, peu s'en est fallu que (+ subjunktiv)
pet minut manjka do dvanajstih il est midi moins cinq
do šestdesetih mu jih ne manjka veliko il approche de (ali frise) la soixantaine, il va bientôt avoir soixante ans

manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
venir à manquer poiti (blago)
manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
manquer de caractère biti neznačajen
la manquer belle zamuditi ugodno priliko
manquer le coche (familier) zamuditi šanso
manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
elle a manqué mourir skoraj je umrla
j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
le cœur me manque nimam poguma; omedlim
je manque de tout vsega mi manjka
je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
je n'y manquerai pas storil bom to
l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!

manus¹ -ūs, f (sor. z gr. μάρη roka, stvnem. munt roka, varstvo)

1. roka (kot telesni ud), rame (gen. ramena): Enn. ap. Non., Acc. ap. Fest., Lucr., Plin., Iust. idr., manus dextera Ci., (naspr.) laeva ali sinistra H., suā manu sororem interficere Ci., manu sibi letum parare V. lastnoročno, s svojo roko, iactare manūs (pri plesu) O., Pr., (pri deklamiranju) Q., manum dare alicui Q. roko podati komu, manūs dare C., Ci. (o premagancu) dati se vkleniti, pustiti se zvezati; pesn. pren. vdati se, podati se: O., V., tako tudi victas manūs dare O. ali manūs dedere V., manūs tollere Ci., Cat. skleniti roke nad glavo (v znak začudenja), tangere alicuius manum Sen. ph. žilo potipati komu, alicuius rei causā ne manum quidem vertere Ci. niti roke ne obrniti, niti premakniti roke za kako stvar, ne poprijeti z roko za kako stvar = prav nič si ne prizadevati za kaj, quid de me Mezentius sentiat, manum non vorteris Ap. za to ne boš obrnil roke = do tega boš ravnodušen; ad manum esse L. biti pri roki, ad manum venire L. v roke priti, ad manum habere Q. na (pri) roki imeti, ad manum habere scribae loco N. imeti pri sebi za tajnika, servum sibi habere ad manum Ci. za svojega tajnika, ad manum (manūs) accedere Ci., Varr. na klic priti in jesti iz roke (o živalih), in manūs venire S. blizu priti, in manibus nostris hostes sunt C. so prav blizu nas, in manibus sunt terrae V. so mi blizu, ecce in manibus vir … Ci. glej, pred nami je mož = prišli smo (pri naštevanju) do moža, oratio est in manibus Ci. je v rokah (občinstva), lahko ga berejo, je znan, Naevius in manibus est H. je v vseh rokah, ga pridno berejo, liber est mihi in manibus Ci. pišem knjigo, habere aliquid in manibus Ci. imeti kaj v delu, habere in manibus aliquem Ci. po rokah nositi koga, in manibus Mars ipse V. ali victoria est S., Ci. Mars sam = uspeh boja, zmaga je v vaših rokah = zmaga je povsem odvisna od vašega poguma, attendere, quae sunt in manibus Ci. kar se zdaj dogaja, quia vindemiae in manibus Plin. iun. ker imam zdaj opraviti (ker imam zdaj delo) s trgatvijo, alicui in manu est Kom. v moči koga je, mogoče je komu, more kdo, per manus tractus servatur C. z rokami, per manus picis glaebas tradere C. iz roke v roko, per manus servulae servatus Ci. po strežbi, s pomočjo; pren.: traditae per manus religiones L. od roda do roda, iz roda v rod, inter manus auferri Ci. ali proferri C. (med =) z rokami, inter manus versari Caelius in Ci. ep. rabiti (uporabljati) se, brati se, inter manus habere Plin. iun. izdelovati literarno delo, pisanje imeti v delu, pisati, ante oculos interque manus esse V. tako očitno biti, da se lahko prime, prae manu esse Pl., Gell. pri roki biti, pripravljen biti, si paulum dederis prae manu Ter. za začetek gospodarstva, sub manus succedere Pl. izpod (od) rok iti, sub manu (manum) Plancus in Ci. ep. pri rokah, blizu, od tod = lahko, brez truda, takoj: Sen. ph., Suet., ex ali de manibus emittere, dimittere Ci. iz rok, de manu „iz roke“, „od roke, proč“, od tod pogosto = svojeročno, lastnoročno: de manu facere Ci. ali iacere scyphum in aliquem ali reddere Suet. ali dare Lamp., de manu (v kmetijstvu) Col. iz pospravljenih pridelkov, ob svojih stroških, de manu in manum tradere Ci. iz (naše, svoje) roke v roko (drugega); a manu servus Suet. pisar, tajnik, liberta a manu Suet. pisarka, tajnica, exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. (sučite =) imejte v rokah (= berite) ponoči in podnevi, aequā manu discedere S. ali aequis manibus abscedere T. z enako srečo (v boju), po neodločeni bitki, tako tudi aequis manibus pugnare ali pugnam dirimere L. z enako srečo, neodločeno, plenā est percutienda (sc. ianua) manu Tib. s polno roko (denarja), plenā manu scapulas verberare Petr. udarjati, tolči, peliskati; pren. = obil(n)o, izdatno, v obilni (izdatni) meri: liberaliter et plenā manu faciam Sen. rh., plenā manu alicuius laudes in astra tollere Ci. ep., brevi manu Icti. takoj, nemudoma, brez obotavljanja, naspr. longā manu Icti. počasi, manu aliquem venerari T., Suet. s poljubom na roko (tj. poljubiti svojo roko in ta poljub poslati drugemu), manu mederi Cels. ali urinam manu emoliri Cels. s kirurškimi (ranocelniškimi) sredstvi, manibus pedibusque ali manibus pedibus Ter. (= gr. πὺξ καὶ λάξ) z rokami in nogami, tj. na vso moč, na vse pretege; preg.: manus manum lavat Sen. ph., Petr. roka roko umije, manum de tabula! Ci. ep. „roko proč od slike!“ = (bodi) zadosti!, dovolj (bo)!; occ. oborožena roka, pest: manu fortis N. ali promptus S. osebno hraber, manu capere urbes S., manu sternere aliquem V., manu vindicare iniurias S., vindicandum in eos … non manu neque vi S., per manus libertatem retinere S., manum committere Teucris V. spoprijeti se s Tevkri = manūs (manum) conferre ali conserere (gl. omenjena glag.), militibus manu consulere S. osebno navzoč v boju, kot sobojevnik.

2. meton.
a) osebna hrabrost, (osebna) moč, (osebni) pogum, spoprijem, spopad, boj, sila, nasilje, posilstvo, nasilno dejanje: manu vincere O. ali superare aliquem N., usu manuque C. z vojaško izkušenostjo in hrabrostjo, Claudiae manūs H. junaška dejanja Klavdijevega rodu, fata virum moresque manūsque V. hrabra, pogumna dejanja, ad manum accedere N. ali venire ad manum L., (in manum Plin. iun., in manūs L.) spoprijeti (spopasti) se, tako tudi: res venit ad manum Ci. ali pugna ad manus venerat L. prišlo je do spopada, spopadli so se, proelium in manibus facere S. bojevati se v spopadu, vim et manūs affere Ci. začeti z nasiljem in nasilnimi dejanji, Armeniae manum affere Vell. napasti, inicere alicui (rei) manum Sen. ph. ali manūs Val. Max. storiti (delati) komu (čemu) silo, nasilno ravnati s kom (s čim), procacitatem manibus continere N. s silo, siloma, manibus temperare L., continere manus ab aliquo O.
b) oblast, moč: esse in alicuius manu L. biti v oblasti koga, biti komu podložen, nihil esse in manu suā S., exercitus alicui in manu est L. je komu pri roki, je komu na voljo, je komu na razpolago, iuxta deos in tuā manu positum est T., in alterius manu vita posita est Ci. je izročeno odločitvi drugega, visi na odločitvi drugega, je odvisno od odločitve drugega, in vestrā manu situm est (z inf.) Ap. v vaši moči, na vas je, tako tudi: in manibus vestris quantus sit Caesar habetis Lucan.; occ. kot jur. t.t. oblast hišnega očeta, gospodarjeva oblast (prim. manū mittō (manu-mittō) ali manū ēmittō, ēmittō, ēmancipō, mancipium); tudi oblast zakonskega moža nad ženo: vos in manu et tutela mulieres, non in servitio debetis habere L., mulier viro in manum convenit Ci., venit in manum viri mulier Ap.
c) (delavna, dejavna, ustvarjalna) roka = delo, delavnost, dejavnost, ustvarjalnost: marmora deformata primā manu Q. s prvo roko, s prvim posegom, manus extrema non accessit eius operibus Ci. zadnja roka = izpopolnitev in dovršitev, tj. njegova dela niso povsem izpiljena (dovršena), v enakem pomenu tudi summa manus O., Plin., Q., Sen. ph. in ultima manus O., Petr., aptius a summā conspiciere manu O. kadar si popolnoma nališpana, manūs pretium, gl. manūpretium, quale manus addunt ebori decus V. umetelne (ustvarjalne, spretne) roke, sine labore et manu Ci., nummos manu quaerere Ci.; pesn. metaf.: extremam Saturnia bello imponit regina manum V. dovršuje, tako tudi: potatio extrema, quae ebrietati summam manum imponit Sen. ph.; occ. α) abl. manu s človeško roko (človeškimi rokami), z umetnostjo, umet(el)no, umetniško (naspr. naturā): Fr., piscina manu facta Varr., portūs (canales Sen. ph.) manu facti Ci., congesta manu oppida V., manu sata C. s človeškimi rokami sejana žita, postea credo additas moles manuque adiutum L. in da se je pripomoglo z umetnostjo, urbs manu munitissima Ci.; metaf. umetno, prisil(je)no, nenaravno, ne po naravni poti: morbi, quos manu fecimus Sen. ph., quidam liberos eiurant et orbitates manu faciunt Sen. ph., oratio fucata et manufacta Sen. ph.; konkr. manus človeško, umetelno, umetniško delo, umetniški izdelek, umetnina: Q., Pr., Petr., Stat., artificum manūs miratur V., manus Praxitelis Mart. β) roka = pisava, lastnoročno pisanje: Q., Lentulus et signum et manum suam cognovit Ci., redii ad meam manum Ci. ep. zdaj pišem sam, haec Tironi dictavi, ne mirere aliā manu esse Ci. ep., Alexidis manum amabam Ci. ep., falso manum eius imitatus Eutr., manum emittere Icti. dati od sebe lastnoročno pisanje. γ) vržek, stava pri kockanju, met(anje) kock: bona patria manu lacerare S. s kockanjem, s hazardiranjem, quas manus remisi Augustus ap. Suet. dobičke pri kockanju, ki sem jih pustil (dal v dar). δ) prijem, umetni obrat; metaf.: totas artis manūs, machinas omnes ardenter exercet Ap. = vse zvijače in spletke. ε) pri borjenju (za)mah(ljaj), vbod, dregljaj, sunek, udar(ec): manum exigere Q. zada(ja)ti (bolje je prevesti z glag., izpeljanimi iz navedenih subst.), prima, secunda, tertia, quarta manus Q. prvi, drugi, tretji, četrti zamah ali ustop (položaj).

3. peščica, truma, krdelo, četa, oboroženo moštvo, vojna moč, vojaška enota, vojska, v slabšalnem pomenu drhal, svojat, krdelo, tolpa, tropa, banda (prim. manipulus): Enn. ap. Ci., Pl., S., V., H., Stat., Suet. idr., tam exigua manus tantas opes prostravit N., bonorum, Iudaeorum Ci., purpuratorum et satellitum L., manu facta virginem rapiunt L., si nova manus cum veteribus copiis se coniunxisset C., manum facere Ci. ali conducere, cogere C., coniuratorum manus Ci., egredere cum importunā sceleratorum manu Ci.; occ. pl. rokodelci: nos aera, manūs, navalia demus V.

4. metaf. roki podobne stvari
a) slonov rilec: Ci. idr.
b) pl. medvedji prednji taci (šapi): Plin.
c) pl. drevesne veje: Stat.
d) manus ferrea kopíka, kavelj, s katerim so pritegovali ladje (prim. harpago): Ci., L. idr.

Opomba: Skrč. dat. sg. manū Pr.

mar³ (skrb):
biti mar (brigati) angehen, kümmern (to mi je malo mar das geht mich wenig an, to ti nič mar das geht dich nichts an, kaj ti mar? was kümmert dich das?); grämen (mar mi je! das soll mich wenig grämen); (brigati se) sich kümmern um (govorice mi niso mar/za govorice mi ni mar um Gerede habe ich mich noch nie gekümmert); sich Gedanken machen um
na mar priti: to mu še na mar ne pride das fällt ihm nicht im Traum ein

már

biti már za to care for, to like
már mi je! a lot I care!
ni mi már I don't care
kaj ti je to már? what's that to you?
to ti ni nič már! (te nič ne briga) that's no business of yours (ali none of your business)!
prav nič (figo) mi je már! I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, feather, whoop)!, žargon I don't give a damn (ali VB tinker's cuss, ZDA tinker's damn)!
már ti je! a lot you care!

márati aimer, s'intéresser à, faire attention à

ne marati ne pas aimer, ne pas souffrir, ne pas vouloir
nič ne marati za koga ne pas faire grand cas de quelqu'un
(nič) ne maraj! ne t'en fais pas!

maratonsko prislov
(poudarja veliko stopnjo) približek prevedka ▸ maratoni hosszúságúTakšne poti so običajno maratonsko dolge in naporne, zato zahtevajo veliko vzdržljivosti. ▸ Az ilyen útvonalak általában maratoni hosszúságúak és megerőltetőek, ezért nagy kitartást igényelnek.
Resda so bili prazniki maratonsko dolgi, a nič ne bi imeli proti, če bi trajali še kakšen dan. ▸ Igaz, hogy az ünnepi vakáció maratoni hosszúságú volt, de nem bántuk volna, ha még egy-két napig eltart.