Franja

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tolerant [tɔ́lərənt] pridevnik (tolerantly prislov)
strpen, strpljiv; obziren, toleranten
medicina odporen (of proti)

to be tolerant of a drug (moči) prenesti drogo

tour² [tur] masculin obod; obseg; krog; kolobar; obrat, krožno gibanje; pot, potovanje, tura; vrsta, red; sport runda; krivina; figuré dejanje; izraz, način izražanja; stružnica; vrtljiva omara valjaste oblike

tour à tour, à tour de rôle po vrsti, po redu, eden za drugim, izmenoma
à tour de bras z vso silo
en un tour de main v hipu, hipoma
tour de cou ovratna ruta, šal, krznen ovratnik
tour de gorge ovratnik
tour d'adresse spretno dejanje (npr. akrobacija)
tour de chant repertoar (pevca, pevke)
tour de force izredno dejanje, podvig; preizkušnja moči in spretnosti
tour de hanches, de poitrine, de taille obseg bokov, prsi, stas
tour de reins trganje, bolečine v križu
le Tour de France vsakoletna velika kolesarska dirka po Franciji
tour du monde potovanje okoli sveta
petit tour à la campagne majhen izlet na deželo
nombre masculin de tours število obratov
c'est mon tour jaz sem na vrsti, vrsta je na meni
à qui le tour? kdo je na vrsti?
chacun son tour vsi po vrsti
votre tour viendra tudi vi boste prišli na vrsto
fait au tour (figuré) tog, umeten, brez življenja
accorder le tour de faveur à quelqu'un koga najprej odpraviti
avoir de bons tours dans son sac biti prebrisan
donner le premier tour de manivelie (film) začeti filmati
faire le tour de quelque chose obiti kaj, iti okrog, okoli česa; prepotovati, prevoziti
faire le tour de la situation pregledati položaj
faire un tour d'horizon dobiti splošen, celoten pregled (tudi figuré), orientirati se
faire un (petit) tour au bois iti na kratek sprehod v gozd
faire le tour de France prepotovati Francijo
fermer une porte à double tour dvakrat zakleniti vrata (zavrteti ključ v vratih)
il s'invite plus souvent qu'à son tour pusti se povabiti češče, kor je na vrsti (kot bi bilo primerno)
le tour est joué končano je
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
cela vous jouera des tours to vam bo škodilo
je riais et pleurais tour à tour eno za drugim sem se smejal in jokal

Tracht, die, (-, -en) noša; Tierkunde oblačilo; bei Bienen: paša; Agronomie und Gartenbau poljina; Agronomie und Gartenbau in alter Tracht Boden: v stari moči; eine Tracht Prügel porcija batin

tragar [g/gu] pogoltniti, požirati; pohlepno jesti; lahkoverno verjeti

tragar millas (ali kilómetros) požirati kilometre, hitro voziti ali teči
tragarlas iti na limanice
no poder tragar a alg. (fig) ne koga trpeti, ne moči koga prenašati
tragarse požreti
eso se traga toda mi fortuna to mi požre vse premoženje
se lo ha tragado todo vse si je dal natvesti

trahir [trair] verbe transitif izdati; zapustiti, pustiti na cedilu; netočno izražati

trahir un ami, ses complices, sa patrie, un secret izdati prijatelja, sokrivce, domovino, tajnost
trahir la vérité grešiti proti resnici
trahir un serment prelomiti prisego
trahir sa foi izneveriti se
sa voix l'a trahi njegov glas ga je izdal
les mots trahissent nos pensées besede ne izražajo naših misli
mes forces me trahissent moči me zapuščaje
se trahir izdati se; pokazati se
elle s'est trahie par cette question izdala se je s tem vprašanjem
sa faiblesse s'est trahie en cette occasion njegova slabost se je pokazala ob tej priliki

tratenj|e srednji spol (-a …) die Vergeudung (moči/sil Kraftvergeudung)

trattenere^*

A) v. tr. (pres. trattēngo)

1. zadržati

2. zabavati:
trattenere gli ospiti zabavati goste

3. zadržati; zaustaviti, zaustavljati

4. pridržati; ne oddajati

5. odbiti:
trattenere il 10 per cento di interesse odbiti 10 odstotkov obresti

6. preprečiti, preprečevati

B) ➞ trattenersi v. rifl. (pres. mi trattēngo) zadržati se; ustaviti se (tudi pren.):
non poter trattenersi dal ridere ne moči zadržati smeha
trattenersi su un argomento zadržati se pri temi

trosíti (-im) imperf.

1. spargere, sparpagliare, spandere:
trositi gnoj spargere il letame

2. ekst. spargere, disseminare, divulgare:
trositi novice divulgare notizie

3. pren. fomentare, istigare, suscitare:
trositi prepir, strah fomentare risentimenti, paura

4. pren. scialare, dilapidare, sperperare:
trositi moči sprecare le forze

try² [trái] prehodni glagol
poskusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z
pravno (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče (for zaradi)
odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči) (večinoma try up)
(pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo (večinoma try up)
tesati, strugati, stružiti, rezljati
neprehodni glagol
poskusiti, napraviti poskus; truditi se (for za)
prizadevati si, mučiti se (at z)

a tried friend zvest, zanesljiv prijatelj
go and try! poskusi!
try again! poskusi še enkrat!
try and repeat! pogovorno poskusi ponoviti!
he is a tried hand at it on je izkušen v tem
I'll try my best (ali my hardest) skušal bom napraviti vse, kar bo v moji moči
to try one's hand at preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sev
to try a criminal for murder soditi zločincu zaradi umora
to be tried for one's life biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjo
to try a new remedy preiskusiti novo zdravilo
to try it on s.o. sleng skušati koga prelisičiti
to try it on the dog figurativno koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželi
to try the door skušati odpreti vrata
I was afraid he was going to try s.th. wild bal sem se, da bo napravil kako neumnost
you are trying my patience na hudo preskušnjo stavljaš mojo potrpežljivost
the poor light tries my eyes slaba luč mi utruja oči
to try one's luck with s.o. poskusiti svojo srečo pri kom
the widow was sorely tried vdova je mnogo prestala
he tried hard for a job zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)
I tried for a scholarship potegoval sem se za štipendijo
try the ice before you skate figurativno premisli, preden kaj storiš!

tunnel [tünɛl] masculin predor, tunel

tunnel alpestre, pour automobiles, de chemin de fer, routier alpinski, za avtomobile, železniški, cestni predor
arriver au bout du tunnel (figuré) priti iz dobe težav, muk
creuser, percer un tunnel izvrtati predor
(humour) un combat de nègres dans un tunnel (figuré) temen prizor, kjer ni moči ničesar razločiti

two-cents' worth [tú:sents wəə] samostalnik
ameriško, pogovorno zelo majhna količina, trohica

I put in my two-cents' worth tudi jaz prispevam svoj skromni del (po svoji moči)

ubírati (-am) | ubráti (ubêrem)

A) imperf., perf.

1. accordare, armonizzare

2. pren. suonare, cantare:
ubirati strune na kitari suonare la chitarra

3.
ubirati, ubrati pot, smer andare, prendere la strada
ubirati vsak dan isto pot andare tutti i giorni per la stessa strada

4. ubirati jo, ubrati jo andare, camminare:
ubrati jo peš andare a piedi

5. pren. prendere, optare, decidersi:
ubirati nove metode decidersi per nuovi metodi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubirati korake, stopinje za kom seguire qcn.
ubirati dolge korake allungare il passo
ubrati korak po godbi regolare il passo sulla musica
pren. ubrati pravo struno trovare il modo giusto
pren. ubrati druge strune cambiar musica, voltar disco
pren. ubrati smešno struno buttarla sul ridere

B) ubírati se (-am se) | ubráti se (ubêrem se) imperf., perf. refl. combaciare, combinare, aderire:
teh. zobniki se morajo pravilno ubirati i denti devono aderire correttamente
ne moči se ubrati z drugimi non riuscire a combinare, restare estraneo

ubraníti (-im)

A) perf. ➞ braniti

1. difendere; proteggere, preservare:
ubraniti položaje difendere le posizioni
ubraniti čast difendere il proprio onore

2. ubraniti pred difendere da:
ubraniti rastline pred boleznimi difendere le piante dalle malattie

3. impedire:
tega mi ne bo nihče ubranil questo non me lo impedirà nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. ubraniti naslov prvaka riconquistare il titolo di campione
šport. ubraniti enajstmetrovko parare il calcio di rigore

B) ubraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; trattenere:
ubraniti se mraza difendersi dal freddo
ubraniti se solz trattenere le lacrime
ne moči se ubraniti smeha non poter trattenersi dal ridere, non poter frenare le risate

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

unnerve [ʌnnə́:v] prehodni glagol
(živčno) oslabiti, (z)nervirati; napraviti preobčutljivega; odvzeti moč

unnerved znerviran; slab, brez moči, medel

unvermeidbar, unvermeidlich neizogiben, neogiben; X ist unvermeidbar Xu se ni mogoče/moči izogniti

upádanje (-a) n calo, caduta; declino, abbassamento; decremento, decrescenza:
upadanje telesnih moči declino delle forze fisiche
upadanje proizvodnje calo della produzione
upadanje dohodkov decremento dei redditi
gospodarsko upadanje recessione
upadanje inflacije disinflazione
upadanje rojstev denatalità; calo, diminuzione delle nascite

upádati (-am) | upásti (upádem) imperf., perf.

1. abbassarsi, calare, decrescere:
jezero upada il livello del lago sta calando

2. infossarsi (guance); dimagrire

3. scemare, declinare; ristagnare, rallentarsi:
telesne moči mu hitro upadajo le sue forze declinano rapidamente
ekon. izvoz, proizvodnja upada l'export, la produzione ristagna
naročila upadajo le ordinazioni hanno una (forte, notevole) flessione
ob kritiki mu je pogum upadel di fronte alla critica si perse di coraggio

uporab|a⁴ ženski spol (-e …) (aplikacija) die Anwendung (praktična Nutzanwendung, prava Rechtsanwendung, sile Gewaltanwendung, prisile Zwangsanwendung, oblasti/moči Machtanwendung)