Franja

póln lleno (de) ; (napihnjen) henchido ; fig pleno (de)

do roba poln colmado; (natlačen) atestado, abarrotado (de); repleto; (zaseden) completo
polna luna luna f llena
poln zavisti lleno de envidia
polna obremenitev plena carga f
polna hiša (gledališče, kino) llenazo m
polna zaposlitev ocupación f total
nabito poln ljudi atestado de gente
polnih 10 dni diez días justos
polnih 20 let veinte años cumplidos
s polnimi jadri a toda vela
pri polni zavesti con todo el conocimiento
s polno hitrostjo a toda velocidad
s polno pravico con perfecto derecho
v polnem pomenu besede en toda la extensión de la palabra
biti v polneem razcvetu estar en plena floración
gledališče je bilo polno el teatro estaba completamente lleno (ali atestado ali abarrotado de público)
bíti polne ure dar la hora
mera je polna la medida está llena
plačati polno vozno ceno pagar billete entero

pomísliti to think (na of); to imagine, to conceive; to fancy; to consider (na kaj something); to be struck by an idea; to reflect

pomisli! imagine!, fancy!, just think!
pomisli, kaj delaš! think what you are doing!
samó pomislite! just fancy (ali think)!
pomisli, da si na mojem mestu! suppose you were in my place!
na to ni niti pomísliti it is out of the question!
na to še v sanjah ne bi pomislil nothing is further from my mind
čakaj, da pomislim (vidim)! let me see!
niti pomisliti ne smem na to I can't bear the thought of it
pomisli(te) si to!, pomisli(te) kaj takega! fancy that!
če pomislimo, da... considering that...
pomísliti na najhujše to anticipate the worst

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!

poročen pridevnik
(kdor je v zakonski zvezi) ▸ házas, nős [za moške] ▸ férjezett [za ženske]Med nami so bili poročeni pari, ki imajo otroke. ▸ Voltak közöttünk gyermekes házaspárok is.Zdaj sva skupaj že 13 let, od tega sva štiri leta poročena. ▸ Most már 13 éve vagyunk együtt, ebből négy éve vagyunk házasok.

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

posebn|i [é] (-a, -o) Sonder- (zakon das Sondergesetz, interes das Sonderinteresse, izdaja die Sonderausgabe, jezik die Sondersprache, let der Sonderflug)

poséči (-séžem) | poségati (-am) perf., imperf.

1. stendere la mano, allungare la mano; mettere mano a:
posegel je na polico in vzel knjigo tese la mano fino allo scaffale per prendere un libro

2.
poseči nazaj risalire, ritornare indietro
posegel je celih dvajset let nazaj ritornò indietro di ben vent'anni

3. intervenire; interferire, intromettersi, immischiarsi; violare:
poseči v razpravo intervenire nella discussione
poseči vmes intromettersi
gorska reševalna služba je pravočasno posegla il soccorso alpino è intervenuto tempestivamente
posegati v pravice nekoga violare i diritti di qcn.

4. pren. (uporabiti, uporabljati) servirsi di, ricorrere a; usare:
pisatelj je po snov posegel v zgodovino per la materia lo scrittore ricorse ad avvenimenti storici
poseči po skrajnih sredstvih ricorrere a mezzi estremi

poskúsen experimental; tentative; test(-), trial(-); on trial; on probation

poskúsni balon test balloon
poskúsna bilanca ekonomija trial balance
poskúsna doba trial period, time of probation
poskúsna bolničarka probationer nurse
poskúsno naročilo ekonomija trial order
poskúsni let (novega tipa letala) shakedown flight
poskúsni polet aeronavtika test flight
pilot za poskúsne polete test pilot
poskúsno streljanje vojska test firing
poskúsna vožnja trial run, (nove ladje) shakedown cruise

poskúsen d'essai, d'épreuve, d'expérience, d'expérimentation, expérimental

poskusno à titre d'essai (ali d'expérience), expérimental
poskusni balon ballon moški spol sonde (ali d'essai)
poskusna doba stage moški spol, période ženski spol (ali temps) d'essai (ali d'épreuve)
poskusni kunec, zajec (figurativno) cobaye moški spol
poskusni let vol moški spol d'essai
poskusna obremenitev charge ženski spol d'essai
poskusni odtis, tisk épreuve ženski spol
poskusno polje champ moški spol d'expériences
poskusna raketa fusée ženski spol expérimentale
poskusna rastlina, žival (biologija) témoin moški spol
poskusni rezultat résultat moški spol expérimeatal
poskusni skok saut moški spol d'essai
poskusno streljanje épreuve ženski spol de tir
poskusna vožnja (avto) marche ženski spol (ali voyage moški spol) d'essai, essai moški spol sur route, course ženski spol d'essai
biti na poskusni stopnji être au stade expérimental
odtisniti poskusno stran tirer une épreuve

poskúsen de ensayo; de experimentación; experimental

poskusni alarm ejercicio m de alarma
poskusna doba periodo m de prueba
poskusni kunec conejillo m de Indias (tudi fig); cobaya f, cobayo m
poskusni balon globo m sonda (tudi fig)
poskusni lét vuelo m de prueba
poskusni odtis prueba f
poskusna obremenitev carga f de prueba
poskusno vrtanje sondeo m de exploración
poskusna vožnja (avto) vuelta f de prueba

post (iz italske obl. *post(i); indoev. kor. *pos (verjetno sklonska obl., morda lativ indoev. zaimka *ep-, *op-; prim. skr. ápi(-) pri, na = gr. ἔπι) k, za > pri, po, razširjen iz *po (prim. lat. ab in po); prim. skr. paścā́ zadaj, potem, kasneje, arkadsko-kiprijsko πός od, pri, po, proti, zaradi, dor. ποτί, lit. pàs pri, na, k, sl. po)

I. adv.

1. (krajevno) zadaj, zad(i): caedere … servos, qui post erant Ci., ante aut post pugnare L., sed ubi periculum advenit, invidia atque superbia post fuere S. sta bili zapostavljeni; pri glag. premikanja = nazaj, navzad: post curvantur Plin., neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. fr.

2. (časovno) potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: die post Ci. naslednji dan, naslednjega dne, horā post Ci.; pogosto z abl. mensurae: paulo p. Ci. ali p. paulo C., L. kmalu potem (zatem), multo p. Ci. mnogo pozneje, neque ita multo p., p. non multo N., aliquanto p. ali p. aliquanto Ci., multis annis p. Pl. ali multis p. annis Ci. mnogo let pozneje (potem), paucis p. annis Cu., anno p., biennio p. Ci., paucis diebus p. Pl. ali p. paucis diebus L., paucis p. diebus, quam discesserat Ci., longo p. tempore V., non magno p. tempore Iust., p. non longo tempore Gell., haud longe p. Gell., deinde p. N., Vell. ali p. deinde Ter., Tab. XII ap. Gell. ali p. inde Lucr., Vop., post quam gl. postquam.

3. o vrstnem redu pri naštevanju
a) (krajevno) zadaj, zad(i), nazadnje, naposled, končno: prima Cyrene est, de deinceps duae Syrtes, deinde Philaenon arae, post aliae Punicae urbes S.
b) (časovno) potem, nato: initio … post Ci., primo … p., primo … deinde … p. Ci., deinde … tum … p. Cels.; p. = postremo Pl. skratka. —

II. praep. z acc.

1. (krajevno) za (naspr. ante): post me erat Aegina, ante me Megara Ci., post equitem sedet atra cura H., collocare impedimenta p. legiones C.; metaf. (o vrstnem redu, stopnji): p. hunc Apollinem colunt C., neque erat Lydia p. Chloen H., conveniebat, ut ceteri p. Sabinum fratrem haberentur T. da naj se zapostavljajo … , naj se postavljajo za …

2. (časovno) po, od, izza: O., H., Iust. idr., p. hunc diem Pl., aliquot p. menses Ci., paucos p. dies L., p. hominum memoriam Ci., N. ali p. memoriam humani generis S. ali p. natos homines, p. genus hominum natum Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni; tako tudi: p. ea, post haec (hoc) s quam: p. diem tertium quam dixerat Ci., p. annum quartum, quam expulsus fuerat N. štiri leta po tem, ko … , v petem letu po tem, ko …

Opomba: Post

1. ločen od svojega sklona: p. enim Chrysippum Ci., postve eos censores L., postve ea Ci., post autem elephantos Auct. b. Afr., post autem mortem N., postque ea L.

2. sklonu zapostavljen: hunc post Ci. — Star. (so)obl. poste: Pl., Ter., Enn. fr.; pos: Q., Hier., It.

postan|ek moški spol (-ka …) der Aufenthalt, Zwischenaufenthalt
čas postanka die Liegezeit
leteti/voziti brez postanka durchfliegen, durchfahren
let brez vmesnega postanka letalstvo der Direktflug

postárati se vieillir, se faire (ali devenir) vieux, prendre de l'âge, avancer en âge

postaral se je za 10 let il a vieilli de 10 ans

posvojenka samostalnik
(posvojena hči) ▸ örökbefogadott
Ko sta se čez osem let vrnila v Italijo, sta imela pet otrok, štiri svoje in eno posvojenko. ▸ Amikor nyolc év elteltével visszatértek Olaszországba, öt gyermekük volt, négy saját és egy örökbefogadott lány.

pót¹ -í way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
to pót (tokrat) this time
vsaki pót each time
božja pót (romanje) pilgrimage
pót nazaj return journey, pogovorno the way back
pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
pót po morju voyage
javna pót public road
jahalna, jezdna pót bridle path
gozdna pót forest road
križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
prečna pót crossroad
neravna pót bumpy road
neutrjena pót gravel road
shojena pót beaten track
trnova pót thorny path
vodna pót waterway
vozna pót carttrack, cart-road
uporabna pót serviceable road, thoroughfare
zaprta pót closed path (ali way)
ob póti by the roadside
preko póti over the way, across the road
na pol póta halfway, midway
po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
na vsej póti od... all the way from...
biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
biti sredi póti to be halfway on one's journey
biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
utreti pót za... to pave the way for...
otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
on mi je na póti he is in my way
pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
on je na póti v X. he is on his way to X.
biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
iti po (isti) póti nazaj to turn back
iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
iti rakovo pót to go backward
iti svojo pót to go one's own way
iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
šli so vsak svojo pót they went their respective ways
krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
napraviti pót komu to make way for someone
narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
kazati, voditi pót to lead the way
polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
napravite prosto pót! make way!
moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
ustaviti se na pol póta to stop halfway
vprašati za pót to ask one's way
vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning

poúk lesson (s pl); school; instruction

imeti poúk to have lessons
prisostvovati poúku to attend classes
to naj ti bo v poúk let this be a lesson to you
imam poúk do enajstih I have lessons till eleven o'clock
poúk se bo začel 1. septembra the school meets on September 1st
neopravičeno izostati od poúka to play truant, to stay away from school, ZDA to play hooky; to cut school
danes ni poúka there is no school today
poúka je konec school is over

pozábljen forgotten; lost ali sunk in oblivion; out of mind

dolgo odsoten, kmalu pozábljen long gone, soon forgotten
kar je bilo, naj bo pozábljeno! (figurativno) let sleeping dogs lie!
biti pozábljen to be lost in obscurity

poznáti to know (koga someone), to be acquainted (with someone), to be familiar (with someone)

samo po videzu ga poznam I know him only by sight
poznáti po imenu to know by name
že več let ga poznam I have known him for years
poznamo jih že pet let we have known them for five years
ne hoteti poznáti koga to cut someone, to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cold-shoulder someone
ne poznáti (ne vedeti za) to be ignorant of, to be a stranger to
ne poznam strahu I am devoid of fear
on ne pozna težav he is ignorant of the difficulties, he does not know the difficulties
pozna se mu na obrazu, da je utrujen one can see by his face that he is tired
ne poznajo se mu leta he does not look his age
žal vas (jaz) ne poznam you have the advantage of me

poznáti (-ám)

A) perf.

1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro

pozneje später; nachher, hinterher; (naknadno) nachträglich
5/20 let pozneje 5/20 Jahre danach/später/nachher
čim pozneje spätestmöglich
ne pozneje kot nicht später als, allerspätestens (am 5./um 5 Uhr)
nach- (naročiti nachbestellen, praznovati nachfeiern, napisati nachschreiben, priti nachkommen, zgraditi nachbauen)
obljubiti za pozneje komu kaj (jemanden) auf später vertrösten