Bezierova krivulja stalna zveza
matematika (vrsta krivulje) ▸ Bézier-görbe
Bézierove krivulje je leta 1962 prvič opisal francoski inženir Pierre Etienne Bézier, ki jih je uporabil pri oblikovanju avtomobilske karoserije. ▸ A Bézier-görbéket először 1962-ben írta le Pierre Etienne Bézier francia mérnök, aki az autókarosszéria tervezésénél használta őket.
Zadetki iskanja
- bežáti (-ím) imperf.
1. fuggire, scappare; correre:
bežati v zaklonišče correre nel rifugio
bežati pred nevihto scappare davanti al temporale
bežati kot zajec correre come una lepre
bežati, kar noge nesejo scappare a gambe levate
2. correre; perdersi; vagare:
oblaki bežijo po nebu le nubi corrono nel cielo
pogled mu beži po hišah il suo sguardo vaga per le case
3. pren. fuggire, fuggirsene; svanire:
mladost beži la giovinezza se ne fugge - béži | -te inter. macché, ma va' là:
beži, saj ti ni nič ma va' là, non ti sei fatto niente!
bežite, nič vam ne verjamem non le credo proprio niente - bi
šel bi j'irais
to bi bilo krivično ce serait injuste
ko bi utegnil si j'avais le temps
rad bi prebral j'aimerais lire, je lirais volontiers
sprehoditi bi se moral il devrait aller faire un tour
odšel je, ne da bi se bil poslovil il est parti sans avoir pris congé - bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon) ○
1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole
2. (za izražanje želje, trditve)
želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!
3. (za izražanje domnneve)
po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata
4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei. - biciklistka samostalnik
(kolesarka) ▸ biciklis, bringás
Na vzponu proti Domu planincev sem prehitel biciklistki in ju kanil pofotkati, a še preden sem se skobacal iz avta, sta bili že zraven. ▸ A Menedékház felé vezető emelkedőn kikerültem két biciklis lányt, és le szerettem volna fényképezni őket, de mire kikászálódtam az autóból, már ott voltak mellettem.
Sopomenke: kolesarka - bíč1 fouet moški spol , cravache ženski spol ; figurativno fléau moški spol
bič usode le fléau du destin - bíčati (-am) imperf. frustare, sferzare (tudi pren.); battere:
bičati do krvi frustare a sangue
dež biča okna la pioggia batte contro le finestre
bičati s satiro sferzare con la satira - bíček1 (-čka) m
1. dem. od bič frustino
2. biol. coda:
bički spolnih celic le code degli spermatozoi - bìk (bíka) m
1. toro:
plemenski bik toro da monta
pobesnel bik toro infuriato
močan ko bik forte come un toro
gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
2. astr. Toro:
rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro
3. pejor. balordo, stupidone, bue
4. zool.
muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus) - bíks (-a) m star. lucido da scarpe:
imeti čevlje na biks avere le scarpe lucidissime - bilánca bilan moški spol, (ekonomija) balance ženski spol
sestavljati bilanco faire (ali dresser, établir) le bilan
letna bilanca bilan moški spol de fin d'année
plačilna bilanca balance des paiements
trgovinska bilanca balance commerciale - biogeokemijski pridevnik
(o procesu) ▸ biogeokémiaibiogeokemijski proces ▸ biogeokémiai folyamatbiogeokemijsko kroženje elementov ▸ elemek biogeokémiai körforgásaTa biogeokemijski krog opisuje gibanje kisika med tremi največjimi rezervoarji kisika na Zemlji – atmosfero, biosfero in litosfero – in znotraj njih. ▸ Ez a biogeokémiai ciklus az oxigén mozgását írja le a Föld három legnagyobb oxigéntartaléka - a légkör, a bioszféra és a litoszféra - között és azokon belül. - bíser (-a) m
1. perla:
ogrlica iz biserov vezzo, collana di perle
stekleni biseri perline
bibl. metati bisere svinjam buttare perle ai porci
2. pren. perla:
biseri rose le perle della rugiada
3. ekspr. perla, gemma:
dekle je pravi biser la ragazza è una vera perla
biseri literature le gemme della letteratura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. boraksov biser perla al borace
obrt. ohridski biseri perle di Ocrida - bístvo essence ženski spol , essentiel moški spol , nature ženski spol réelle ; (filozofija) entité ženski spol , fond moški spol de l'être
bistvo stvari le fond de l'affaire, l'essence de la chose, la nature des choses
v bistvu au fond, à proprement parler, à vrai dire, de fait, en vérité, en réalité
prodreti v bistvo aller au fond de la question (ali des choses) - bíti (sem) être, exister, subsister, se trouver
nekoč je bilo il y avait une fois
v vodi je kisik il y a de l'oxygène dans l'eau
travnik je za gozdom le pré se trouve derrière le bois
so ljudje, ki se ne boje zaprek il est des gens qui n'ont pas peur des difficultés (ali qui ne reculent pas devant l'obstacle)
take rože so samo na jugu ces fleurs ne se rencontrent que dans le midi
bil je v gledališču il est allé au théâtre
bil je pri nas il est venu à la maison
biti tu, navzoč être là, présent
seja bo v četrtek la séance aura lieu jeudi
biti v skladu s'accorder avec, être en accord avec
hladno je il fait frais
biti lačen avoir faim
biti žejen avoir soif
biti ob službo perdre son emploi
biti istih let avoir le même âge
dvakrat dve je štiri deux fois deux font quatre
očeta še ni le père n'est pas encore arrivé
kaj bo s teboj? que vas-tu devenir?
na tebi je, da spregovoriš c'est à toi de parler
po njem je il est perdu, c'en est fait de lui
ne vemo, pri čem smo nous ne savons pas à quoi nous en tenir
dež ni in ni nehal il pleuvait sans cesse
boj za biti ali ne biti une lutte sans merci
kako ti je? comment vas-tu? comment va ta santé?
kar je, je ce qui est fait, est fait
po čem je to? combien cela coûte-t-il? - bíti (bijem) battre, frapper
biti v oči sauter aux yeux, crever les yeux
ura bije l'horloge sonne
biti plat zvona sonner le tocsin
biti po glavi frapper à la tête
biti se se battre, combattre - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - bítka (-e) f
1. voj. battaglia; knjiž. pugna:
kopenska, letalska, pomorska bitka battaglia terrestre, aerea, navale
bitka se vname la battaglia arde
sprejeti bitko accettare battaglia
izgubiti bitko perdere la battaglia
hist. bitka narodov la battaglia delle Nazioni
2. ekspr. battaglia:
govorniške bitke v parlamentu le logomachie parlamentari
bitka za razorožitev la battaglia per il disarmo - blagoglásen (-sna -o) adj. armonioso, melodioso; ekst. intonato:
blagoglasni romanski jeziki le melodiose lingue romanze