Franja

telescopic [teliskɔ́pik] pridevnik (telescopically prislov)
teleskopski; ki se more videti le s teleskopom; daljnoviden; ki se lahko vrine (eden v drugega); ki se lahko izvlači
pogovorno zgoščen, resumiran

telescopic brolly iztegljiv (zložljiv, žepni) dežnik
a telescopic view of the situation zgoščen pregled položaja

temporālis¹ -e (tempus1) čas zadevajoč, časen, časoven

1. nekaj časa trajajoč, časen: causa Sen. ph., laudes T., πάϑος temporale esse Q.; subst. temporāle -is, n časno, minljivo (naspr. perpetuum, aeternum): Lact.; occ. kot gram. t.t. časoven, temporalen, čas zaznamujoč: verbum Varr., nomen, adverbia Prisc.

2. le nekaj časa trajajoč, le začasen, kratkotrajen, kratkodoben, kratkega veka: scripta, quae sine virtute sunt, temporalia solent esse Porph. — Adv. temporāliter (le) začasno, (le) za nekaj časa: Tert., non temporaliter, sed, ut ita dicam, aeternaliter Aug.

temporārius 3 (tempus1)

1. času primeren, po času (časovnih razmerah, položaju, okoliščinah) se ravnajoč ali od časa (časovnih razmer, položaja, okoliščin) odvisen; liberalitas N., amicitia Sen. ph.

2. le kratek čas trajajoč, časen, začasen, minljiv, nestanoviten: gravitas hominis Plin. iun., ut sunt Graecorum temporaria ingenia Cu. muhasti, motus animi Q., mora Plin., incrementum Plin. tedaj pa tedaj, od časa do časa, euripus Plin. le za kratek čas (kratko obdobje) izkopan, theatrum Plin. le za kratek čas (kratko dobo) zgrajeno, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka, poenae sive temporariae sive sempiternae Aug. — Adv. temporāriē za nekaj časa: Eccl.

tepidus 3, adv. -ē (tepēre)

1. mlačen, (zmerno) topel, gôrek (gorák), mil: Lucan. idr., venti O., sol H., vapor Lucr., dies tepidiores Varr., Plin., loca tepidiora Plin., cubiculum hieme tepidissimum Plin., inter utrumque (frigidum et calidum) tepidum est Sen. ph., tepidae brumae H. tople (= mile) zime, tepidum ligurrire ius H. napol ohlajeno juho (omako), cruor V., tectum H. hladna, pullos tepide (na gorkem) habere Col., tepidius natare Plin. iun., cum tepidius (premlačno) forte lotus esset Lamp.; acc. sing. n kot adv.: notus tepidum spirat O. toplo veje.

2. (v negativnem pomenu) le še malo topel, že ohlajajoč se, ugašajoč, ugasel: rogus, foci O.

3. metaf. mlačen: haud tepidi ignes O. vroča ljubezen, mens O. mlačno srce, quia tepidus es et nec frigidus nec calidus, incipiam te evomere ex ore meo Vulg., tepidissime hoc dicebat Aug. prav hladno.

téžkati soupeser, évaluer le poids de quelque chose avec la main

Tíbera (reka) le Tibre

tílda (tiskarstvo vijuga) tilde moški spol ; (v slovarju) signe moški spol remplaçant le mot vedette

Tirólsko le Tyrol

tísoči, -ča le (la) millième

tisočíca le nombre mille, mille moški spol

trdosŕčen qui a le cœur dur (ali sec) , dur (de cœur), impitoyable, insensible

biti trdosrčen avoir le cœur dur

treníti (trénem) perf. battere le ciglia; battere rapidamente:
ne treniti z očesom non batter ciglio
kot bi trenil in un batter d'occhio

trépati (-am) imperf. battere le ciglia

trépniti (-em) perf.

1. dare una pacca:
prijateljsko trepniti koga po hrbtu dare a qcn. una pacca amichevole sulle spalle

2. (treniti) battere le ciglia

3. (zamahniti s perutmi) svolazzare (leggermente)

trétji le troisième

3. maj le 3 (trois) mai
Henrik III. Henri III (Trois)
tretji stan (zgodovina) le Tiers état
vsak tretji dan tous les trois jours

trgováti faire du commerce, commercer, faire le commerce de quelque chose, faire des affaires avec quelqu'un

trgovati na veliko commercer en gros

trídeseti le trentième

trideseti september le trente septembre

triêr agronomija trieur moški spol , machine ženski spol à nettoyer le grain

trínajsti le treizième

13. junija le 13 (treize) juin

triptōtos -on (gr. τρίπτωτος) le tri sklone imajoč, trisklonski (trosklonski), z le tremi skloni: nam neutra triptota sunt Serv.; subst. triptōton trisklonsko (trosklonsko) ime, ime z le tremi skloni: Prisc., M., Isid.