Franja

míloščina alms; charity; dole; charity gift; poor relief

oseba, ki živi od míloščine almsman, pauper, beneficiary
delitev míloščine almsgiving
kraj delitve míloščine arhaično almonry
skrinjica za míloščino poor box
dajati míloščino to give alms (to), arhaično to bestow alms (komu upon someone)
deliti míloščino to dispense alms
prositi za míloščino to ask for charity
živeti od míloščine to live on charity

míren (-rna -o) adj.

1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla

2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
miren lokal un locale tranquillo
miren kraj ritiro, eremo

3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
mirno morje mare calmo

4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
mirno življenje una vita tranquilla

5. (ki je brez vojne) pacifico

6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
le mirno kri calma!
imeti mirno roko avere una mano ferma
moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla

moglie f žena, soproga:
dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
prender moglie poročiti se, oženiti se
PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj

mormorare

A) v. intr. (pres. mormoro)

1. šušteti; šumeti, šumljati; žuboreti

2. mrmrati, šepetati, šušljati

3. mrmrati, opravljati:
il paese è piccolo, la gente mormora pren. majhen, opravljiv kraj

B) v. tr. mrmrati, šepetati

mox, adv. (prim. skr. makṣú kmalu)

1. pri pr. in fut. kmalu, skoraj, takoj, v kratkem, skoro, koj, pozneje: Pl., Lucr., Pr., Plin., Plin. iun., Vell., Suet. idr., m. ego huc revertor Ter., dum m. frondosa reducitur aestas V., de numero mox, nunc de sono quaerimus Ci., discedo parumper a somniis, ad quae m. revertar Ci., iussit mihi nuntiari m. se venturum Ci., m. accingar Caesaris pugnas dicere V.; quam mox v neodvisnem in odvisnem vprašalnem stavku kako kmalu, kako hitro: quam m. coctum prandium? Pl., quam m. irruimus? Ter., provisam, quam m. vir meus redeat domum Pl. kako hitro pride = ali pride kmalu, mar ne pride kmalu; tako tudi: exspecto, quam m. Chaerea hāc oratione utatur Ci., intendi, quam m. signum daretur L.; redkeje pri preteklem času kmalu, takoj potem, nato: Plin., Plin. iun., Iust., equos fortissimo cuique bellatori tradidit, ut hi (najprej ti), m. pedes in hostem invaderent T., haec, utcumque sunt credita, eorum, quos rumor asperserat, mox potentia exstinxit Cu., crudelitatem mox, deinde avaritiam exercuit L., extemplo fusi, fugati, mox intra vallum compulsi, postremo exuuntur castris L.

2. metaf. izraža
a) vrstni red glede na kraj in lego = potem, nato, zadaj, (takoj) za (kom): ultra eos Dochi, deinde Gymnetes, mox Anderae Plin.
b) drugo, nižjo stopnjo po vrednosti = potem, (takoj) za (kom, čim): glans optimam quercu, m. aesculo Plin. tenuissimum (sc. lac) camelis, m. equis Plin.

mūsēum (musīum) -ī, n (gr. μουσεῖον) muzišče, muzej = kraj, kjer bivajo Muze = kjer se goji znanost, npr. knjižnica, akademija: Varr., Suet.

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

namémben de destination

namembni kraj lieu moški spol de destination
namembno pristanišče port moški spol de destination

namémben (-bna -o) adj.

1. di destinazione:
namembni kraj (luogo di) destinazione

2. destinato (a), finalizzato (a)

namémben de destino

namembni kraj lugar m (ali punto m) de destino
namembno pristanišče puerto m de destino

namembn|i [é] (-a, -o) prometno: Bestimmungs-, Ziel- (država das Bestimmungsland, luka der Bestimmungshafen, postaja der Bestimmungsbahnhof, Zielbahnhof, kraj der Bestimmungsort, letališče der Zielflughafen)
napis z namembno postajo der Zielfilm

nascita f

1. rojstvo:
atto di nascita rojstni list
inglese di nascita po rodu Anglež
luogo di nascita rojstni kraj

2. rod, izvor:
essere di umile nascita biti preprostega rodu

nastan|ek moški spol (-ka …) das Entstehen, die Entstehung; (pojav) das Auftreten, das Aufkommen; dogovorov ipd.: das Zustandekommen; (tvorba) die Bildung (elite Elitebildung, napoke Bruchbildung, plazu Lawinenbildung, plaziča Schneerutschbildung)
nastanek škode der Schadenseintritt
nastanek življenja biologija die Lebensentwicklung
nastanek bolezni die Pathogenese
… nastanka Entstehungs-
(čas die Entstehungszeit, kraj der Entstehungsort)

natal, e, aux [natal, to] rojsten, roden, domovinski

lieu masculin natal rojstni kraj
pays masculin natal domovina
maison féminin, ville féminin natale rojstna hiša, rojstno mesto

natale

A) agg.

1. rojsten, roden; domači:
giorno natale rojstni dan
terra natale rojstni kraj, domovina

2. otr.
Babbo natale božiček

B) m

1. (natalizio) rojstni dan:
natale di Roma obletnica ustanovitve Rima
festeggiare il proprio natale praznovati svoj rojstni dan

2.
Natale relig. božič:
albero di Natale božična jelka
durare da Natale a S. Stefano pren. malo trajati, biti kratke sape
essere Natale per qcn. biti za koga velik praznik

3.
natali pl. rojstvo; ekst. rod, izvor

native¹ [néitiv] pridevnik (natively prislov)
rojsten; domač, domačinski, domovinski; prirojen; izviren, prvoten; naraven (to komu)
čist (kovina)

native country domovina
native gold čisto zlato
native place rojstni kraj
native quarter domačinska četrt
to go native živeti kakor domorodci (belec)
the native sense of a word izviren pomen besede

nativo

A) agg.

1. rojsten, roden:
terra nativa rojstni kraj
il tetto nativo rojstna hiša

2. miner. čist, naraven (brez primesi)

B) m (f -va)

1. domačin, domačinka

2. (indigeno) domorodec

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

navétă -e f

1. tkalski čolniček

2.
□ a face naveta dnevno potovati v nek kraj in nazaj

navézanost (-i) f legame; attaccamento, affezione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
navezanost na kraj topofilia
bolezenska navezanost na mater (pri odrasli osebi) mammismo