Franja

turn¹ [tə:n] samostalnik
vrtljaj, vrtenje, obračanje, obrat; ovinek, zavoj, okljuk, vijuga, krivulja
figurativno izkrivljenje; (posebna) smer, sprememba smeri, obrnjena smer; preokret, preobrat; kriza
ekonomija prodaja, promet; sprememba, menjava, redno menjavanje pri opravljanju (posla, službe), turnus, vrstni red; zamena, šiht, posada, delovna izmena; runda; (kratek) sprehod, pot, runda; zaposlenost (s čim), (prehoden) poklic; usluga; prilika, priložnost; točka v programu (varieteja); namen, namera, potreba
figurativno sposobnost, talent, dar (for za)
nagnjenje; oblika, obris; način mišljenja, razpoloženje; postopek; izraz
pogovorno živčni pretres, šak, omotica, strah, močno razburjenje; skisanje (mleka)
tisk obrnjena črka, obrnjen tisk
šport trojka (pri drsanju)
množina, medicina menstruacija, mesečna čišča

turn (and turn) about izmenoma, menjaje se
at every turn pri vsakem koraku, ob vsaki priliki, neprestano, ob vsakem času
before one's turn preden smo na vrsti
by turns, in turns izmenoma, zaporedoma; v turnusu, eno za drugim
every one in his turn! vsakdo (vsi) po vrsti!
in turn po vrsti
in the turn of a hand v hipu, kot bi trenil
out of one's turn zunaj, mimo svoje vrste; ne na mestu
to a turn izvrstno
a turn of anger napad jeze
turn of the century konec stoletja
a turn of fortune (of Fortune's wheel) preobrat, preokret sreče, usode
a turn to the left zavoj na levo
turn of life medicina klimakterij
the turn of the tide oseka, figurativno sprememba položaja, preobrat
done to a turn (s)pečen kot treba
hand's turn ročno delo
to be of humorous turn imeti smisel za humor
to be on the turn biti na preokretnici, prelomnici
he is fond of old turns of expression on se rad starinsko izraža
whose turn is it? kdo je na vrsti?
now it is my turn sedaj sem jaz na vrsti
the milk is on the turn mleko se bo vsak hip skisalo
the cake is done to a turn kolač je ravno prav pečen
to do s.o. a good (bad) turn napraviti komu dobro (slabo) uslugo
he did me an ill turn škodoval mi je, eno mi je zagodel
one good turn deserves another roka roko umiva, usluga za uslugo
to (a)wait one's turn čakati, da pridemo na vrsto
to give s.o. a turn prestrašiti koga
to have a turn for languages ima dar za jezike
he has a curious turn of mind čudnega značaja je
I heard short turns in the music-hall slišal sem kratke točke programa v varieteju
left (right) turn! britanska angleščina, vojska na levo (desno)!
we read turn and turn about menjavali smo se pri čitanju
don't speak out of your turn! ne govori, če nisi na vrsti!
it serves my turn to mi prav pride, mi dobro služi (koristi)
to take a turn at s.th. kratek čas se s čim ukvarjati
to take a turn to the right zaviti na desno
to take turns medsebojno se menjavati (at rowing pri veslanju)
to take a turn in the park napraviti kratek sprehod (rundo) v parku
to take the good (bad) turn, to take a turn for the good (bad) obrniti se na boljše (slabše)
disease took a favourable turn bolezen se je obrnila na bolje

two [tu:]

1. pridevnik
dva, dve; oba, obe

one or two books ena ali dve knjigi, nekaj knjig
in a day or two v nekaj dneh
he is not two yet on še ni dve leti star

2. samostalnik
dvojka (številka 2); dvojica, dvoje, par

the two oba(dva); obe(dve); oboje
the two of us midva (oba)
by twos, in twos (po) dva in dva, v parih
two and two po dva, v parih
in twos and threes po dva in tri
in two na dvoje, na pol
in twos v zelo kratkem času, v hipu
two of a trade dva konkurenta
the two of spades pikova dvojka
to cut s.th. in two prerezati kaj na dvoje
this cost me two and two to me je stalo dva šilinga in dva penija
to go two and two iti po dva in dva, v parih
to walk by twos and threes hoditi v gručah po dva in tri
to put two and two together zbližati dejstva in potegniti zaključek, zaključiti; napraviti pravi, logični zaključek po presoji dejstev
two can play at that game figurativno to znam tudi jaz ali kdo drug; bomo videli, kdo bo potegnil boljši konec (kraj); palica ima dva kraja

ujéti (ujámem)

A) perf.

1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto

B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo

4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

ultimo

A) agg.

1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

4. daven

5. knjižno oddaljen

6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

B) m (f -ma)

1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca

último zadnji, poslednji; skrajni, najbolj oddaljeni

el último objeto skrajni cilj
último precio zadnja (najnižja) cena
última voluntad poslednja volja
el último del turno zadnji po vrsti
lo último de la temporada (trg) zadnja novost v sezoni
es lo último to je zadnja cena
a (la) última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
a la última (moda) po zadnji modi
a últimos de marzo konec marca
en último lugar nazadnje, konec koncev
por último končno, nazadnje
apelar al último recurso poseči po skrajnih sredstvih
estar a las últimas biti v zadnjih izdihljajih
el último es el que rie bien kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje

untergehen^* Sonne, Gestirne: zaiti, zahajati; Schiff: potoniti; in einer Menge: izgubiti se; figurativ propasti; davon geht die Welt nicht unter od tega ne bo konec sveta

up² [ʌp] pridevnik
ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele)
pogovorno razburjen; končan; enak(ovreden)

the up coach kočija, ki vozi navkreber
up line železnica proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu
up platform peron za vlake v mesto
up stroke tanka črta pri (pisanih) črkah
the up train vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London
1 d up povišana (cena) za 1 peni
up and doing before day pogovorno že pred dnevom na nogah
already up and about pogovorno že (zopet) na nogah
to be up late dolgo čuti, bedeti
to be high up in school biti med najboljšimi v šoli
he is up in this subject v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan
to be up with the lark figurativno zelo zgodaj vsta(ja)ti
to be up against a hard job pogovorno stati pred težko nalogo
to be up against opposition naleteti na odpor
to be (had) up for pogovorno biti pozvan pred sodnika zaradi
to be one up šport biti za točko boljši
up for pripravljen za
to be up for election biti na volilni listi
to be up biti na čelu
to be up in years biti že v letih
to be up for examination opravljati (delati) izpit
to be up for sale biti naprodaj
to be up for trial biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se
the fire is up ogenj plamti, plapola
the game is 10 points up igra se do 10 točk
the game is up igre je konec (tudi figurativno)
he is still up with his competitors še vedno je dorasel svojim tekmecem
how are you up for cash? pogovorno kako si (kaj) pri denarju?
the hunt is up lov je odprt
it's all up (ali sleng U.P.) with him z njim je konec
his temper is up razburjen je
the storm is up navtika vihar besni
Parliament is up parlament je končal zasedanje
time is up čas je potekel
there's much money up on this game pri tej igri gre za velike vsote
what's up? pogovorno kaj pa je?, kaj se je zgodilo?
prices are up cene se dvigajo
school is up pouk se je končal
I was up at six bil sem pokonci ob šestih

vedere^*

A) v. tr. (pres. vedo)

1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se

2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej

3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo

4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

6. opaziti, opažati

7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno

8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem

9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

1. videti, gledati se

2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

3. pren. videti se, prepoznati se

C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

Č) m

1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč

2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče

3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati

4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

velika francoska revolucija stalna zveza
zgodovina (konec 18. stoletja) ▸ nagy francia forradalom

verig|a¹ ženski spol (-e …) die Kette (koračna Taktkette, krmilna Steuerkette, ojnična Aufhaltekette, oplaščena Hülsenkette, podajalna Vorschubkette, pogonska/gonilna Treibkette, samovodna Selbsthaltekette, sidrna Ankerkette, snežna Schneekette, tirna Gleiskette, varnostna Sicherheitskette, zaporna Sperrkette, za zapiranje Schließkette, na vratih Türkette, žage Sägekette)
izlagalna veriga tehnika die Kettenauslage
… verige Ketten-
(člen das Kettenglied, konec der [Kettenschluß] Kettenschluss, pretrganje der Kettenbruch, ščitnik das Kettenschutzblech, der Kettenschutz, der Kettenkasten)
členek na verigi das Kettengelenk
žvenketanje verig das Kettengeklirr
podoben verigi kettenförmig
biti v verigah in Ketten liegen
dati na verigo psa: anketten, an die Kette legen
dati/vkovati v verige in Ketten legen
odpeti/spustiti z verige losketten, abketten
strgati se z verige sich von der Kette reißen
povezati/skleniti se v verigo sich verketten
zapreti z verigo vrata: die Kette vorlegen

verižna reakcija ženski spol fizika, kemija die Kettenreaktion (tudi figurativno)
konec verižne reakcije der Kettenabbruch

vikend¹ moški spol (-a …) (konec tedna) das Wochenende

vivir do-, pre-živeti, živeti, bivati, stanovati; trajati; obstati (obstojim)

vivir del aire (fig) od zraka živeti
vivir amancebado živeti v divjem zakonu
vivir a lo grande razkošno živeti
vivir a su gusto udobno živeti
vivir de caridad živeti od miloščine
vivir despreocupado brezskrbno, tjavdan živeti
vivir pobremente, en estrechez revno živeti, težko se prebijati skozi življenje
viviendo mi padre za življenja mojega očeta
¡viva! naj živi!
¡vive Dios! pri moji veri!
¡vivir para ver! to bi pa rad videl!; kdo bi si bil to mislil!
¿quién vive? (voj) kdo je! kdo gre? (stražarjev klic)
ir a vivir a otra casa menjati stanovanje
está que no vive (pop) smrtno je zaljubljen; konec je z njim

Vodnar samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ VízöntőUran je v ozvezdju Vodnarja viden zvečer; sprva zahaja okoli pol devetih, konec meseca pa že kmalu po sedmi uri. ▸ Az Uránusz este látható a Vízöntő csillagképében; eleinte fél kilenc körül megy le, a hónap vége felé pedig már nem sokkal hét óra után.
Ozvezdje Vodnar - Aquarius je zvečer pri nas vidno od septembra do decembra. ▸ A Vízöntő–Aquarius csillagkép nálunk szeptembertől decemberig látható esténként.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ VízöntőLjudje s Soncem v Vodnarju so ponavadi nesebični in strpni do tujih idej, stališč in predlogov. ▸ Azok az emberek, akiknél a Nap a Vízöntőben van, általában önzetlenek és toleránsak mások ötletei, álláspontjai és javaslatai iránt.
Planeti v znamenju Vodnarja odpirajo nove vire čustvenega in ustvarjalnega navdiha. ▸ A Vízöntő jegyében lévő bolygók az érzelmi és kreatív ihlet új forrásait nyitják meg.

vojn|a [ô] ženski spol (-e …)

1. der Krieg (atomska Atomkrieg, bakterijska Bakterienkrieg, bliskovita Blitzkrieg, džungelska Dschungelkrieg, gverilska Kleinkrieg, Guerillakrieg, invazijska Invasionskrieg, kopenska Landkrieg, partizanska Partisanenkrieg, plinska Gaskrieg, podmorniška Unterseebootkrieg, U-Boot-Krieg, pozicijska Grabenkrieg, Schützengrabenkrieg, Stellungskrieg, na dveh frontah Zweifrontenkrieg, na morju Seekrieg, zračna Luftkrieg); die Kriegführung (psihološka psychologische)
totalna vojna totaler Krieg
vojna zvezd Sternen-Krieg

2. po značaju: der -krieg (državljanska Bürgerkrieg, intervencijska Interventionskrieg, nasledstvena Erbfolgekrieg, obrambna Verteidigungskrieg, osvajalna Eroberungskrieg, osvobodilna Befreiungskrieg, Freiheitskrieg, svetovna Weltkrieg, verska Glaubenskrieg, Religionskrieg, za neodvisnost Unabhängigkeitskrieg)

3. figurativno der -krieg (gospodarska Wirtschaftskrieg, naftna Ölkrieg, osebna/zasebna Privatkrieg, papirna Federkrieg, Papierkrieg, trgovinska Handelskrieg, med zakoncema Ehekrieg, živčna Nervenkrieg)

4.
zgodovina balkanska vojna Balkankrieg
burska vojna Burenkrieg
prva/druga svetovna vojna der Erste/Zweite Weltkrieg
hladna vojna kalter Krieg, der kalte Krieg
husitska vojna Hussitenkrieg
kmečka vojna Bauernkrieg
korejska vojna Koreakrieg
krimska vojna Krimkrieg
križarska vojna die Kreuzfahrt, der Kreuzzug
opijska vojna Opiumkrieg
otroška križarska vojna Kinderkreuzzug
peloponeška vojna Peloponnesischer Krieg
secesijska vojna Sezessionskrieg
sedemletna vojna Siebenjähriger Krieg
stoletna vojna Hundertjähriger Krieg
španska državljanska vojna Spanischer Bürgerkrieg
tridesetletna vojna Dreißigjähriger Krieg
trojanska vojna trojanischer Krieg
vietnamska vojna Vietnamkrieg
vojna med belo in rdečo rožo Rosenkrieg
zalivska vojna Golfkrieg
punske vojne množina Punische Kriege

5.
… vojne Kriegs-
(bog der Kriegsgott, cena Kriegskosten množina, cilj das Kriegsziel, financiranje die Kriegsfinanzierung, izbruh der Kriegsausbruch, leto das Kriegsjahr, posledice Kriegsfolgen, udeleženec der Kriegsteilnehmer, žrtev der Kriegsverletzte, der Kriegstote, das Kriegsopfer, prizorišče der Kriegsschauplatz)
konec vojne das Kriegsende (ob koncu vojne bei Kriegsende, po koncu vojne nach Kriegsende, pred koncem vojne vor Kriegsende)
začetek vojne der Kriegsbeginn, der Kriegsausbruch
naveličan vojne kriegsmüde
na vojno auf den Krieg
priprave na vojno Kriegsvorbereitungen množina
pripravljati se na vojno Kriegsanstalten machen, Kriegsvorbereitungen treffen, zum Krieg rüsten
pripravljen na vojno kriegsbereit
po vojni nach dem Krieg, nach Kriegsende, in der Nachkriegszeit
čas po vojni die Nachkriegszeit
pred vojno vor dem Krieg, in der Vorkriegszeit, in den Vorkriegsjahren
v primeru vojne im Ernstfall, im Kriegsfall
angažma v vojni der Kriegseinsatz
gospodarjenje v vojni Kriegswirtschaft
… v vojni kriegs-
(oslepel kriegsblind, pogrešan kriegsverschollen, pomemben kriegswichtig, ranjen kriegsverletzt, uničen kriegszerstört)
vstop v vojno der Kriegseintritt
za vojno für den Krieg
krivda za vojno die Kriegsschuld
za primer vojne für den Kriegsfall
zaradi vojne wegen des Krieges, durch den Krieg, kriegsbedingt, durch Kriegseinwirkung
invaliden zaradi vojne kriegsversehrt
prizadet zaradi vojne kriegsgeschädigt
iti v/na vojno in den Krieg ziehen
napovedati vojno den Krieg erklären, figurativno einer Sache den Kampf aussagen

vorbei mimo; an etwas vorbei mimo česa; es ist 2 Uhr vorbei je čez 2; es ist mit ihm vorbei konec je z njim; aus und vorbei za zmeraj preč; vorbei ist vorbei kar je preč, je preč

vrv ženski spol (-i …) der Strick; strokovno, tudi za jekleno: das Seil; zelo debela: pomorstvo das Tau, die Trosse, tenka: die Leine; konopec: der Strang; vlečna: pomorstvo der Treidel
skakalna vrv das Springseil
vrvi množina Seile, Taue množina, die Seilerware, das Seilwerk
(dvižna Aufzugseil, krmilna Steuerseil, Steuerleine, ladijska Kabeltau, lovilna za pristanek Landefangseil, napenjalna Spannseil, nosilna Tragseil, obešalna Hängeseil, oporna Halteseil, ozemljevalna Erdseil, plezalna Bergseil, Kletterseil, podolžna nosilna Längstragseil, pomožna Hilfsseil, Vorseil, poševna Schrägseil, rešilna Fangleine, Schießleine, robna Randseil, sidrna Ankertau, vijačna Spiralseil, viseča Hängeseil, vlačilna Schlepptau, Schleppseil, vlečna za vozilo Abschleppseil, tehnika Förderseil, Zugseil, za perilo Wäscheleine, za uravnoteženje Gegenseil, zavorna Bremsseil, žična Drahtseil)
anatomija živčna vrv der Nervenstrang, das Nervenbündel
… vrvi Seil-, Tau-
(debelina die Seilstärke, konec das Seilende, Tauende, varovalo Seilsicherung)
odvezati vrvi (odvezati ladjo) loswerfen
boben za vrv die Seiltrommel
hoditi po vrvi seiltanzen
hoja po vrvi der Balanceakt (tudi figurativno)
plezanje po vrvi das Tauklettern
podoben vrvi strangförmig
premikati se ob vrvi seilen
pritrditi z vrvjo seilen
skakati ob vrvi seilspringen
skakanje ob vrvi das Seilspringen
spuščanje po vrvi/z vrvjo das Abseilen
spuščati po vrvi/z vrvjo abseilen (se sich)

vzéti prendre ; (sprejeti) recevoir, accepter ; (odvzeti) ôter, enlever, retirer

vzeti iz tirer de, prélever sur
vzeti nase assumer quelque chose, prendre quelque chose sur soi, endosser quelque chose, se charger de quelque chose
vzeti s seboj prendre avec soi, emmener, emporter
vzeti narazen défaire, démonter, décomposer
vzeti nazaj reprendre, retirer, rétracter, se dédire de, se désister de
vzeti si čas prendre son temps
vzeti dopust prendre un congé
konec vzeti périr, succomber
vzeti mero prendre la mesure de
vzeti koga v službo engager quelqu'un, prendre quelqu'un à son service
vzeti s silo prendre quelque chose de force
vzeti si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur
vzeti za svojega adopter (un enfant)
vzeti za zlo prendre en mauvaise part
vzeti kaj na znanje prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose
vzeti za ženo, za moža épouser quelqu'un, se marier avec quelqu'un
vzeti slovo prendre congé
izpred nosa kaj vzeti (familiarno) chiper (ali souffler) quelque chose au nez (ali à la barbe) de quelqu'un
vzemimo, da… admettons que…, supposons que…, à supposer que…
resno (tragično) vzeti prendre au sérieux (au tragique)
kakor se vzame c'est selon, ça dépend
za zgled si vzeti koga prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle sur quelqu'un, se modeler sur quelqu'un
življenje si vzeti se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours