Franja

Zadetki iskanja

  • sandaliārius 3 (sandalium) sandalen, sandalski, sandalarski, opančen, opankov, opankarski, čevljarski: Apollo SUET. Apolonov kip, tako imenovan po sandalarski (čevljarski) ulici (vicus sandaliarius), kjer je stal; subst. sandaliārius -iī, m (sc. vicus) sandalarska (čevljarska) ulica: GELL.
  • saxōsus 3 (saxum)

    1. kamnit, skalovit, skalnat, pečevnat: montes, valles V., via PR., incendia SIL., loca COL.; subst. saxōsa -ōrum, n kamniti, skalnati (skaloviti, pečevnati, pečinasti) kraji, skalovje, pečevje, pečine, čeri: Q., PLIN.

    2. metaf. med skalovjem (pečevjem) rastoč, skozi skalovje tekoč, skalen: frutex, Euphrates PLIN., saxosus sonans Hypanis V. šumeč skozi skalovje, saxosa loca P. VEG. koščena mesta (mesta na glavi, kjer izstopajo kosti; po nekaterih izdajah ossuosa).
  • saxum -ī, n (secāre; prim. stvnem. sahs nož)

    1. skala ali kamen kot tvar, tvarina, snov, materija, skalina, peč, pečina, v pl. tudi skalovje, skalje, pečevje: ENN. AP. CI., ENN. AP. SERV., O., LUCR., LUCAN., COL. idr., saxa et solitudines CI., saxa praerupta CI. strme skale, nisus per saxa L. plezanje po skalovju, saxo undique absciso rupes L. strmo skalovje, sestoječe iz okrog in okrog ostro usekanih kamenih grmad, immania saxa, vestras, Eure, domos V., saxa latentia V. čeri, Neptunus saxa albo tundit salo H.; pren.: quasi murenula inter definitionum saxa prolaberis AUG. V pl. saxa = kamniti, skalnati (skaloviti, pečevnati, pečinasti) kraji, skalovje, pečevje, pečine, čeri: Ligurum saxa MART. Kot krajevni nom. propr.
    a) Saxum ali saxum (sacrum) Sveta skala na Aventinu, kjer je Rem priredil ptičegledje: cum Licinia ... aram ... sub Saxo dedicasset CI., res nomina fecit: appellant saxum O.
    b) Saxum (saxum) ali saxum Tarpēium (gl. Tarpēius) Tarpejska skala (pečina) na Kapitolu: PL., CI. EP., DIG. idr., deicere e saxo cives H., Pituanius saxo deiectus est T., tribuni de saxo Tarpeio deiecerunt (sc. Manlium) L.
    c) Saxa rubra Rdeče skale, trg s kamnolomi v Etruriji ob Flaminijevi cesti: CI., L., T.
    d) saxum Ceraunum (po drugih Ceraunus) Keráv(e)nska skala = Ceraunia (gl. to besedo): PR.
    e) occ. skalnat del gore, skalnata gora, skalnat hrib: nubilosa saxa LUCAN., hirta dumis saxa STAT.; poseb. o skalnatem Kapitol(ij)skem griču: Capitoli immobile saxum V., superis habitabile saxum SIL.

    2. posamezna skala, posamezen kamen, poseb. (velik) kamen za lučanje: PLIN., AMM. idr., saxum silex L., VITR. kremen, saxum ingens ... ex Capitolio procidit L., in saxo frigida sedi O., pertundunt guttae saxum LUCR., magni ponderis saxa ... in muro collocare C., saxis aut fustibus aliquem praecipitem agere CI., nunc tela, nunc saxa ingerere L., saxa iacere CI., saxis rem gerere O., saxumque e monte revulsum mittere conatur O., subigere saxa SIL., rotare moenibus saxa STAT.; tudi kamen za prače, pračarski kamen: a pueris ii more quodam gentis saxis globosis, ... funda mare apertum incessentes exercebantur L., intorquere saxum SIL.; preg.: saxum volvere TER. (o hudem, napornem delu), inter sacrum saxumque sto PL. ali inter sacrum ac saxum positus AP. (gl. pod sacer); occ.
    a) stavbni, gradbeni, rezani kamen: templa saxo structa V., saxum quadratum L. idr. rezani kamen, kvadrast (kvadratast, štirjaški) kamen (kolekt.).
    b) bolvan, balvan poseb. marmoren bolvan (balvan) za kipe idr.: non e saxo sculptus CI., canis ante pedes saxo fabricatus eodem stabat O., saxo sollers nunc hominem ponere H.

    3. meton.
    a) kamnit zid: saxo lucum circumdedit alto O.
    b) kamnito poslopje: aurum ... perrumpere amat saxa H.

    4. metaf. nekaka cimolska kreda (creta Cimolia), čistilna glina, suknarsko ilo, suknarska ilovica, ki se nahaja kakor skalovje v debelih skladih: (sc. creta) quam vocant saxum. Proprietas saxi (sc. Cimoliae cretae) quod crescit in macerando; itaque pondere emitur, illa mensura proprietas PLIN.
  • scāla -ae, f (iz *scand-sla: scandere)

    1. stopnišče, gréd(n)ica, stolba, stopnice, lestvica, lestva, lestev, poseb. naskočna (naskakovalna, oblegovalna) lestev; sg. stari slovničarji zavračajo (npr. VARR., Q.), vendar ga najdemo pri CELS., HYG., G. (DIG.), CYPR., HIER., ISID. in v VULG.; pren. scala kot ret. figura (= gr. κλῖμαξ) stopnjevanje v izrazu, klímaks; AUG. besedo v tem pomenu razlaga kot „nerabna“. Nav. pl. scālae -ārum, f: PL., ENN. AP. MACR., O., COL., PLIN., AP. idr., cum se fugiens in scalarum tenebras abdidisset CI., in scalis latuit H. pod stopnicami, scalis devolvi CU. zvaliti (skotaliti) se po stopnicah, scalis habito tribus MART. v tretjem nadstropju, na podstrešju, v podstrešnici (kjer so stanovali le reveži), ratis ... expositis stabat scalis V., rarae scalae altitudini aequari poterant L., scalis integros muros transcendere L., positis scalis muros ascendere C., legionarii ... defensores scalis admotis tormentis ... telisque terrebant C., murum modo suffodere, modo scalis aggredi S., scalas applicare moenibus CU., scalas erigere, scalas moenibus admovere ali apponere, scalis evadere T. Kot nom. propr.
    a) scalae Gemōniae VAL. MAX. = Gemōniae (gl. to besedo).
    b) scalae Hannibalis Hanibalove stopnice, kraj v Firencah: MEL.

    2. meton. = gradus stopnica stopnišča: haec per ducentas cum domum tulit scalas MART.
  • scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

    1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

    2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv.

    1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

    2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

    3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).
  • scene [si:n] samostalnik
    prizor, scena (tudi figurativno)
    slika; epizoda; prizorišče, kraj dejanja ali dogodka, nastop; gledališki oder; torišče
    množina kulise, dekoracije; slika pokrajine, pokrajina, pejsaž

    behind the scenes za kulisami (tudi figurativno)
    a scene of destruction slika razdejanja
    the scene of the crime (of the disaster) prizorišče zločina (hude nesreče)
    change of scene menjava slike
    drop scene zavesa, ki se spušča med dejanji
    set scene iz več delov sestavljena kulisa
    to appear on the scene nastopiti na (gledališkem) odru
    to be on the scene figurativno biti na mestu (kjer smo potrebni)
    the scene is laid in London prizor se dogaja v Londonu
    to make (s.o.) a scene figurativno napraviti (komu) sceno
    horrible scenes occurred strahotni prizori so se odigravali
    to quit the scene figurativno umreti
    to shift the scene premikati kulise
  • schola (v rokopisih in napisih tudi scola) -ae, f (izpos. σχολή)

    1. učena preiskava, (učena) razprava, razgovor o učenem predmetu, branje in razlaganje učenih del, (učno, učeno) predavanje: Q., AUS. idr., certe scholae sunt de exsilio, de interitu patriae CI., dierum quinque scholas, ut Graeci appellant, in totidem libros contuli CI., scholas Graecorum more habere CI. predavati, tamquam philosophum scholam aliquam alicui explicare CI. predavati komu po šolskih pravilih, vertes te ad alteram scholam CI. snovi.

    2. meton.
    a) šola, učna ustanova, učilíšče, učílnica: homo politus e schola CI., cum in schola assedissent CI., sedere his in scholis auditioni PLIN., ut ab Homero in scholis PLIN. IUN., scholam adire VAL. MAX., scholam aperire SUET. lotiti se predavanj, začeti predavati, scholam dimittere SUET. odložiti učiteljstvo, odpovedati se učiteljevanju, in scholas deduci T. (o dečkih), declamationes ... quales in scholis rhetorum dicuntur Q., otiosus in scholis poëtarum MART.
    b) metaf. α) galerija, hodnik, hodišče z razstavljenimi umetninami, kjer so se shajali učenjaki ob pogovorih: id Octaviae scholis positus PLIN. β) galerija, hodnik, hodišče s sedeži okrog kopalne kadi v kopališču: schola labri et alvei VITR. γ) poslopje kot zbirališče ali shajališče kake združbe (skupščine): AMM. idr., schola Iudaeorum AUG. judovska molilnica, sinagoga, scholae bestiarum TERT. borišče z zvermi, amfiteater.
    c) šola = privrženci kakega učitelja, učenci: clamabunt omnes philosophorum scholae CI., dissederunt hae scholae PLIN., Theodori schola Q., Cassiana schola PLIN. EP.; metaf. združba (enota, organizacija) uradnih pomočnikov v vojaški in nevojaški službi: COD. I., AMM.
  • scirpus ali sirpus -ī, m (morda etr. beseda)

    1. biček, bica, loček, loč, sita (bičje, ločje, sitje): PL., PLIN.; preg. (ker biček nima kolenc) in scirpo nodum quaerere ENN. AP. FEST., PL., TER. „na bičku iskati kolence“ = iskati oz. najti težave tam, kjer jih ni.

    2. pletenina iz bičja, od tod metaf. uganka: quae Graeci dicunt „aenigmata“, hoc genus quidam ex nostris veteribus „scirpos“ appellaverunt GELL.
  • sekalec samostalnik
    1. (sprednji zob) ▸ metszőfog
    zgornji sekalec ▸ felső metszőfog
    Pred petnajstimi leti sem kot otrok nerodno padel in si okrušil zgornji sekalec. ▸ Tizenöt éves gyermekként ügyetlenül estem és letörtem a felső metszőfogamat.
    spodnji sekalec ▸ alsó metszőfog
    sprednji sekalec ▸ elülső metszőfog
    podaljšan sekalec ▸ megnyúlt metszőfog
    Okli so pravzaprav podaljšani zgornji sekalci in rastejo vse slonovo življenje. ▸ Az agyarak gyakorlatilag megnyúlt felső metszőfogak, és az elefánt egész életén át folyamatosan nőnek.
    ostri sekalci ▸ éles metszőfog
    Ko bober grize les, se sekalci obrabljajo, a potem spet zrastejo. ▸ Amikor a hód rágcsálja a fát, a metszőfogai lekopnak, de utána újra visszanőnek.

    2. (kdor podira drevje) ▸ favágó
    V gozdovih dela še približno 90 sekalcev in traktoristov, voznikov in drugih delavcev. ▸ Az erdőkben még körülbelül 90 favágó és traktoros, valamint fuvarosok és más munkások dolgoznak.
    Vsaj deset mesecev letno preživi tako rekoč v džungli, kjer je vodja ekipe sekalcev cedrovine. ▸ Egy év alatt 10 hónapot tölt úgyszólván a dzsungelben, ahol a cédrusfákat kitermelő favágók csapatának a vezetője.
  • seka|ti [é] (-m)

    1. drevo: fällen, gozdarstvo schlagen; drva: hacken
    sekati po čem einhacken auf, herumhacken

    2. matematika schneiden; pot, cesto: kreuzen

    3. z dletom: meißeln
    |
    figurativno kjer se seka, letijo trske wo gehobelt wird, fallen Späne
  • sella -ae, f (iz *sēd-la : sedēre; prim. lakonsko ἑλλά sedež, ἕδρα sedež, got. sitls sedež, stvnem. sezzal sedež, stvnem. satul sedlo, nem. Sessel sedež, nem. Sattel, ang. seat, saddle, sl. sedež, sedlo) stol, sedež: PL., CA., PETR., IUV., GELL., AUG. idr., in sella sedere CI., sella castrensis SUET.; preg.: duabus sellis sedere LAB. AP. SEN. RH. = sedet na dveh stolih = služiti dvema gospodoma (gospodarjema).

    2. occ.
    a) sella, popolno sella curūlis kurúlski stol, zložljivi stol z vdelano slonovino (po izvoru iz Etrurije, kjer so ga uporabljali na kraljevem vozu, s katerega so razsojali in delili pravico), na katerem so sedeli višji oblastniki; uporabljati so ga smeli cenzorji, konzuli, pretorji, oba kurulska edila, diktatorji in Jupitrov flamen (flamen Dialis): iussit vocari ad sellam CI., haec agebantur de sella CI., uradno, višje, tribunal suum iuxta praetoris urbani sellam collocavit C., sella in comitio positā L., consules ... positis sellis dilectum habebant L., meis contentus fascibus et sellis H.; meton.: CU. idr., Saturninus in eam familiam sellam curulem adtulit CI. višje oblastništvo.
    b) prestol: munera portantis aurique eborisque talenta et sellam regni trabeamque insignia nostri V., sella aurea cum sceptro N.
    c) učiteljska stolica, katedra: sella tibi erit in ludo CI. EP.
    d) delavski stol: hominem in foro iubet sellam ponere et facere anulum CI., qui non illum ipsum sellae atque operis et quaestus cottidiani locum … salvum esse velint CI.
    e) nosilni stol, ki so ga v poznejši dobi uporabljali namesto nosilnice (lectīca): sellā gestari MART. ali vehi PLIN. IUN., satis constitit … Agrippinam gestamine sellae Baias pervectam T., sellā per publicum incessit SUET., sella muliebris SUET., s celim izrazom sella gestatoria SUET. ali baiulatoria, fertoria, portatoria CAEL.
    f) voznikov (vozniški, kočijaški) sedež, sedež na vozu: sellā qui primā sedens iugum flagello temperat PH.
    g) sedlo: COD. I., COD. TH., sellae equestres SID., ad usum sellae VEG. za ježo.
    h) stol za nočno potrebo, nočni stol, nekakšna priprava z nočno posodo, večja kahla: per vomitus et sellas MARC. po iztrebljanju navzgor in navzdol, po olajšanju zgoraj in spodaj; popolnoma sella pertusa CA. ali sella familiarica VARR.
  • sē-mēstris1 in (v dobrih rokopisih) sē-mēnstris -e (sex in mēnsis) šestmesečen, polleten, ob polletju (ob polovici leta) dan (podeljen), pol leta trajajoč, omejen na pol leta: infans L., Croesi filius PLIN., vita PLIN., dux L. za pol leta, imperium C., regnum CI. EP., annua ac semestris censura L., consulatus SUET., tribunatus (sc. militum) PLIN. IUN.; v cesarski dobi so vojaški tribunat podeljevali samo za pol leta; od tod semestri vatum digitos circumligat auro IUV. = podeljuje pesnikom prstane (in dostojanstvo) polletnih vojaških tribunov; dies aut nox VARR. (visoko na severu, kjer je pol leta dan in pol leta noč), aves, hirundines PLIN. ki ostajajo pol leta pri nas; subst. sēmēstria -ium, n polletna zbirka odlokov = zbirka v pol leta izdanih cesarskih odlokov: ICTI.
  • Sēplāsia -ae, f Seplázija, cesta (ulica) v Kapui, kjer so prodajali mazila in dišave: CI., VAL. MAX., AUS., fraus Seplasiae PLIN. v Seplaziji ponarejena mazila; v pl. obl. Sēplāsiae -ārum, f Seplázije: POMP. FR., VARR. AP. NON. in heterocl. Sēplāsia -ōrum, n Seplázija (Seplázije): VARR. AP. NON., MARC. Od tod subst.

    1. sēplāsiārius -iī, m seplaziárij = trgovec s seplázijskim mazilom, mazilar, kramar (s seplazijskimi mazili): LAMP.

    2. sēplāsium -iī, n seplázij = seplázijsko mazilo: PETR.
  • septem, num. cardinale (indoev. kor. *septm sedem; prim. skr. saptá = gr. ἑπτά = sl. sedem = lit. septynì = got. in stvnem. sibun = nem. sieben, skr. saptamáḥ = lat. septimus = gr. ἕβδομος (iz *sebdmos) = lit. sẽkmas, septiñtas = stvnem. sibunto = nem. sibenter, sl. sedmi) sedem: PL., VITR., PLIN. idr., septem colles H. = Rim, septem et decem CI. ali decem et septem, decem septem L. ali decem septemque N., večinoma septem decem L. in redkeje (kot ixpt.) septemdecim (septen-decim) CI., L., T. sedemnajst. Poseb.

    1. septem stellae (= septentriones) ACC. FR., SEN. TR.

    2. Septem aquae CI. EP. Sedmerica (vodnatih) potokov na Sabinskem v gorski pokrajini mesta Reate (zdaj jezero Sta. Susanna)

    3. Septem maria PLIN., T. Sedmerica morij, jezera in morske plitvine (lagune) ob ustju Pada, kjer so pozneje nastale Benetke

    4. subst. septem (gr. οἱ ἑπτά) sedmerica (grških) modrijanov, sedmeri modreci, sedem modrih: CI., sapientissimus in septem CI.
  • Septi-montium -iī, n (septem in mōns)

    1. Sedmerogríčje, kraj, kjer je pozneje stal Rim, področje sedm(er)ih gričev, Septimóntij: VARR., FEST., SERV.

    2. praznik sedmerih gričev, sedmerogrični praznik, ki so ga v Rimu obhajali meseca decembra v spomin na privzetje sedmerih gričev v krog mesta: VARR., TERT., FEST., P. F. Od tod adj. Septimontiālis -e k sedmerogričnemu prazniku sodeč, ob sedmerogričnem prazniku potekajoč (se vršeč): sacrum SUET., satio fabae COL.
  • Serāpis (in Sarāpis) -pis in -pidis, m (Σεράπις, nav. Σαράπις) Serápis (Serápid), Sarápis (Sarápid), božanstvo duš, ki so ga od časa Ptolemajev častili v Egiptu, pozneje v Grčiji, pa tudi v Rimu, kjer so ga istovetili s Plutonom: CI., VARR., CAT., VITR., PLIN., SUET., T., MART., AP., AUG., LACT., TERT., VOP., MACR., AMM.; poznejši pesniki merijo tudi Sĕrăpĭs: M., PRUD., PAUL. NOL. Od tod

    1. subst. Serapēum -ī, n (Σεραπεῖον) Serapêjon = Serápisovo (Serápidovo) svetišče v Aleksandriji: TERT., LAMP., AMM.

    2. adj. Serāpicus 3 serápijski (serápidski) = sijajen, dragocen: cenae TERT.
  • Sertōrius 3 Sertórij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb. znan je Q. Sertorius Kvint Sertorij iz Nurzije, Marijev pristaš, izvrsten vojskovodja, ki je po Sulovi zmagi pobegnil v Hispanijo, kjer se je dolgo uspešno vojskoval, dokler ga ni l. 72 umoril Perperna: CI., S. FR., L. EPIT., VELL. Od tod adj. Sertōriānus 3 Sertórijev, sertorijánski: duces, milites, tempora CI., bellum CI. vojna s Sertorijem, arma SEN. PH.
  • sessiō -ōnis f (sedēre)

    1. sedenje: AUG. idr., status, incessus, sessio, accubitio tenent illud decorum CI., sessiones quaedam contra naturam sunt CI. nekateri načini sedenja; occ. (brezposelno, brezplodno, brezdelno) posedanje: illa sessio Capitolina CI. EP., ursae pigrā sessione languidae AP.

    2. seja
    a) za razpravljanje: ambulatio antemeridiana aut postmeridiana sessio CI.
    b) pretorjeva sodna seja, sodno zasedanje: dies sessionum ULP. (DIG.).

    3. meton.
    a) sedišče, sedež, bivališče pod milim nebom, poseb. = exedra: tot locis sessiones gymnasiorum CI.
    b) mesto, kjer kak ud „sedi“ ali tiči: veretri CAEL. sram, oculorum CAEL. očesna votlina.
    c) danka, zadnjica, zadnjik, rit, ritnik: CAEL.
  • Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

    1. patricija
    a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
    b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI.

    2. plebejca
    a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
    b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).
  • sibina (sibyna, subina) -ae, f (tuj. σιβύνη) síbina (súbina) = ilirska lovska sulica: ENN. AP. P.F. (kjer v nekaterih izdajah najdemo sybinam, sybinisque), PAC. FR. (z obl. subina), TERT. Morda je ista beseda sibōnēs pri GELL., če seveda ne gre za (rokopisno) obl. sibynae.