Franja

absorbé, e [apsɔrbe] adjectif, figuré zatopljen, poglobljen (dans v)

être absorbé dans sa lecture biti zatopljen v svoje čtivo

absorbírati (-am) imperf., perf.

1. fiz. (vpijati, vsrkovati) assorbire:
les absorbira pline il legno assorbe i gas

2. pren. assorbire; occupare, esaurire; impegnare; consumare:
delo ga vsega absorbira il lavoro lo assorbe completamente
tržišče ne more absorbirati vseh proizvodov il mercato non è in grado di assorbire l'intera produzione

absque², star. apsque, praep. z abl. in adv., večinoma le v pogovornem jeziku

1. daleč od: absque omnibus profanis Ap.

2. pren.
a) brez: nullam a me epistulam ad te sino absque argumento ... pervenire Ci. ep. , abs. sententiā Q. nehote; včasih (poseb. pri Kom.) s pogojnim pomenom = ko bi ... brez: apsque te foret Pl. ko bi ne bilo tebe, apsque me foret et meo praesidio Pl. ko bi ne bilo mene in moje pomoči, abs. hoc esset Ter. ali quod abs.hoc esset Ter. ko bi tega ne bilo, quam fortunatus sum ceteris rebus, abs. unā hāc foret Ter. ko bi tega edinega ne bilo, abs. te uno Gell.
b) izvzemši, razen: Gell., Aur., Amm., abs. me, te, illo Eccl.; absque quod Aur. razen kar = razen da; adv.: absque illud numen Iul. Val.; abs. cum „e“ terminatur M.

abstergent, e [apstɛržɑ̃, t] adjectif, médecine čistilen; masculin čistilno sredstvo (za rane)

abstinent, e [-nɑ̃, t] adjectif zdržen, zmeren; masculin abstinent

abstrahō -ere -trāxī -trāctum

1. odvleči, odvlačiti, proč (z)vleči, s silo odvesti, ugrabiti (ugrabljati), iztrg(ov)ati: Lucr., Cu., Plin. idr., navem remulco C., abstractae boves V., abst. iumenta L., cunctantem vi abstracturus L. Izhodišče: aliquem hinc secum Ter., illum inde O.; pesn. s samim abl.: invitas gremio genitoris O.; s praep.: aliquem e gremio ... patriae Ci., naves e portu, iumentum ex agmine, aliquem ex oculis hominum L.; aliquem de matris complexu Ci., aliquem de thalamis O.; aliquem a penetralibus L., suos ab se liberos abstractos dolebant C. Smer: Britannia ... retro abstrahit latera Mel. zamika nazaj; abst. liberos in servitutem C., diversa in pascua natam O.; abstrahi ad capitale supplicium Cu.

2. pren.
a) ločiti, odločiti (odločevati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjati). Izhodišče: vix me hinc abstraxi Ter. sem se umaknil; s samim abl.: Germanicum suetis legionibus T. frumento ac commeatu abstractus C. ločen od dovoza žita, ki se mu je zaprl dovoz žita; s praep.: tum (animus) ... se a corpore abstrahet Ci. se osvobodi telesa, animus a corpore abstractus Ci.; ex tanto comitatu clarissimorum virorum aliquem abstrahere Ci. izključiti (izključevati). Smer: abstrahi in partes S., O. (raz)cepiti se v stranke, pecunia a bono in pravum abstractus S. zavedên, prim.: nisi eum maioris gloriae cupiditas ad bellicas laudes abstraxisset Ci. če ga ne bi zanesla.
b) occ. α) odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati), odvabiti (odvabljati): me a Glycerio Ter., copias a Lepido Ci. izneveriti Lepidu. β) siloma odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati, kratiti komu kaj, ovirati, zavreti (zavirati): a rebus gerendis senectus abstrahit Ci., me forensis labor ab illa cogitatione abstrahebat Ci., is ab hoc impetu abstractus consilio et copiis Caesaris Ci., rationem reddere aventem abstrahit invitum patrii sermonis egestas Lucr., Datames, etsi a maiore re (podjetja) abstrahebatur N., ingressos in castra ab direptione abstr. L. γ) rešiti, osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati) koga česa: a bonis, a malis Ci., se a sollicitudine, se a consuetudine Ci. — Od tod adj. pt. pf. abstrāctus 3 odmišljen, abstrakten: Isid.

Opomba: Star. inf. pf. abstrāxe: Lucr.

abstrait, e [apstrɛ, t] adjectif abstrakten, pojmoven, (le) mišljen; težko razumljiv; masculin abstraktum, čista misel ali pojem

science féminin abstraite abstraktna veda
texte masculin, auteur masculin abstrait težko razumljiv tekst, avtor
art masculin abstrait, peinture féminin abstraite, toile féminin abstraite abstraktna umetnost, slikarstvo, slika
peintre masculin abstrait abstraktni slikar
tout cela est bien joli dans l'abstrait! vse to je lepo v teoriji (vzeto abstraktno)!

abstrus, e [apstrü, z] adjectif temen, skriven, nejasen, abstruzen, težko umljiv

abyssal, e, aux [abisal, so] adjectif, géographie globokomorski, géologie plutonski; figuré nedoumljiv

abyssin, e [abisɛ̃, in] adjectif abesinski

Abyssin masculin Abesinec

acaudé, e [akode] adjectif brezrep

acaulé, e [akole] adjectif brezstebeln

accablant, e [akablɑ̃, t] adjectif tiščeč k tlom, težeč, težak, soparen; moreč, dušeč, neznosen

preuve féminin accablante močan dokaz
nouvelle féminin accablante žalostna novica
chaleur féminin accablante neznosna, dušeča vročina
charge féminin accablante težko, neznosno breme

accablé, e [-ble] adjectif preobložen; potrt, pobit

accablé de dettes močnó zadolžen
accablé de douleur strt od bolečine
accablé de fatigue na smrt utrujen
accablé de travail preobremenjen z delom
accablé de vieillesse onemogel od starosti

accentuare v. tr. (pres. accēntuo)

1. poudariti, naglasiti, naglaševati, akcentuirati

2. pren. poudariti, podčrtati

3. povečati se, zaostriti se:
la crisi si è accentuata kriza se je zaostrila

4. jezik označiti naglas

accidēnte m

1. nezgoda:
gli accidenti della vita življenjske nezgode
per accidente slučajno
accidenti! prekleto!

2. pog. kap, mrtvoud:
mandare un accidente a qcn. želeti komu nesrečo, poslati koga k vragu
ti pigliasse un accidente! da bi te vrag!

3. jezik morfološka sprememba

4. filoz. akcidenca, nebistvena lastnost

5. pog. živahna oseba, nadloga:
quel bambino è un vero accidente ta otrok je prava nadloga

6. glasba predznak

accidenté, e [aksidɑ̃te] adjectif poln dobrih in slabih sprememb, razgiban (življenje); neraven, gričevnat (zemljišče); (oseba, avto) ponesrečen; masculin, féminin ponesrečenec, -nka

région féminin accidentée gorata pokrajina
voiture féminin accidentée avto, ki je imel nezgodo, nesrečo
route féminin accidentée neravna cesta

acciō (adciō) -cīre -cīvī (ciī) -cītum (ad in ciēre) priklicati, poz(i)vati, poklicati: ego accivero pueros Ci. ep., horriferis accibant vocibus Orcum Lucr., z dvojnim acc.: qui hunc Alexandro filio doctorem accierit Ci. Od kod? ex Latio fortissimum quemque S., ex Etruria equos pugilesque L., e castris Virginium L., haruspices ex Etruria acciendi Ci., dictatorem ab exercitu L. Kam? eum in Hirpinos L., ingentem frequentiam in urbem Vell., aliquem in curiam, aliquem domum Suet. Čemu? Numam ad regnandum Romam Curibus Ci., aliquem in regnum ultro ali in regnum Romam L., aliquem in consilium L., aliquem in adoptionem T. posinoviti koga, aliquem super ea re L., aliquem auxilio (dat. finalis) T. na pomoč; pren. (o stvareh) priklicati: mortem Vell., Fl. (o samomoru). — Od tod pt. pf. accītus 3 (od drugod) sprejet (uveden), tuj, inozemski: accita scientia arsque haruspicum T., funditus everti (mores patrios) per accitam lasciviam T.

accōgliere^*

A) v. tr. (pres. accōlgo) sprejeti:
accogliere qcn. con freddezza, con gioia koga hladno, veselo sprejeti
accogliere una domanda sprejeti prošnjo
è uno stadio capace di accogliere centomila spettatori ta stadion lahko sprejme sto tisoč gledalcev

B) ➞ accōgliersi v. rifl. (pres. mi accōlgo) knjižno zbrati se, združiti se

accolé, e [akɔle] adjectif eden zraven drugega (postavljen)