Franja

suōcera f

1. tašča

2. pren. pog. zapovedovalna ženska; tečnica
suocera e nuora pren. toskansko podstavek za kis in olje
PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli

superposer [süpɛrpoze] verbe transitif postaviti, položiti enega vrh drugega (des assiettes, des livres krožnike, knjige)

des images se superposent slike si slede ena drugi

sur [sür] préposition na; proti (smer, čas); o; za

sur soi pri sebi
sur l'heure takoj
sur ce(la) na to
sur toute(s) chose(s) predvsem
coup sur coup udarec za udarcem
lettre sur lettre pismo za pismom
sottise sur sottise neumnost za neumnostjo
un jour sur deux vsak drugi dan
une fois sur mille enkrat na tisoč
sur le soir proti večeru
sur la recommandation na priporočilo
sur terre et sur mer na zemlji in na morju
sur notre invitation na naše povabilo
vêtement masculin sur mesure obleka po meri
aller sur ses 30 ans, sur sa cinquantaine bližati se svojemu tridesetemu, petdesetemu letu
arriver sur les huit heures priti proti osmi uri
avoir son portefeuille sur soi imeti listnico pri sebi
affirmer sur son honneur zatrjevati pri svoji časti
ce verbe se conjugue sur finir ta glagol se sprega kot (glagol) finir
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
se diriger sur Paris kreniti proti Parizu
(familier) c'est sur le journal to je v časopisu
l'emporter sur quelqu'un zmagati nad kom, premagati koga
être sur le départ nameravati odpotovati
être sur ses gardes čuvati se, paziti se
être sur un travail biti pri delu
la clef est sur la porte (familier) ključje v vratih
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
graver sur le marbre gravirati v marmor
juger les gens sur les apparences soditi ljudi po zunanjosti
marcher sur les pas de quelqu'un iti za kom
mettre quatre chrvaux sur une voiture vpreči štiri konje v voz
recevoir visite sur visite dobivati obisk za obiskom
sur cent candidats soixante ont été reçus od 100 kandidatov jih je bilo 60 sprejetih
prendre exemple, modèle sur quelqu'un zgledovati se po kom
refeter une faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
rester, se tenir sur la défensive ostati v defenzivi
retenir sur les gages odtegniti od plače
revenir sur ses pas vrniti se
tirer sur quelqu'un biti podoben komu, vreči se po kom
tomber sur quelqu'un naleteti na koga
tourner sur son axe vrteti se okoli svoje osi
travailler sur quelque chose delati na čem
se tromper sur quelqu'un varati se, zmotiti se v kom
vivre les uns sur les autres stanovati, živeti na tesnem

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

šahirati glagol
1. (igrati šah) ▸ sakkozikEni šahirajo, drugi so kvartopirci. ▸ Egyesek sakkoznak, mások kártyások.

2. lahko izraža negativen odnos (upravljati; imeti v oblasti) ▸ sakkozikNa neki način si kot stvarnik, ki šahira z usodami junakov. ▸ Bizonyos módon olyan vagy, mint a teremtő, aki sakkozik a hősök életével.
Nekdo šahira z našimi življenji. ▸ Valaki sakkozik az életeinkkel.

šéga coutume ženski spol , usage moški spol

šege in navade les us et coutumes
to ni pri nas šega ce n'est pas l'usage (ali la coutume) chez nous
po stari šegi selon l'antique usage, à l'ancienne mode
drugi časi, druge šege autres temps, autres mœurs

šéga (-e) f costume, usanza, uso, costumanza, abitudine; tradizione:
ženitovanjske, ljudske šege usanze nuziali, popolari
šega božične jelke l'usanza dell'albero di Natale
PREGOVORI:
drugi kraji, druge šege paese che vai, usanze che trovi

škíliti (-im) imperf.

1. essere guercio, strabico

2. guardare con la coda dell'occhio; guardare di sottecchi

3. desiderare, bramare, guardare con bramosia:
začel je škiliti za dekleti ormai guarda già alle ragazze

4. cercare di appropriarsi; usurpare

5. insistere, premere:
eni škilijo v zakon, drugi iz njega alcuni premono per legarsi in matrimonio, altri per uscirne, liberarsene

škóda daño m ; detrimento m ; perjuicio m ; lástima f ; (opustošenje) estragos m pl ; (od požara) siniestro m ; (havarija) avería f ; (poškodba) deterioro m , desperfecto m

komu na škodo con daño (ali perjuicio) de alg, en perjuicio (ali detrimento) de alg
v mojo škodo en mi perjuicio, a costa mía
kakšna škoda! ¡qué lástima!
škoda za denar! ¡lástima de dinero!
škoda (je), da ... es una lástima (ali es una pena) que... (subj)
škoda ga je es digno de lástima, es lástima que haya muerto
ne bo v tvojo škodo no te pesará, sería en provecho tuyo
biti odgovoren, odgovarjati za škodo responder (ali ser responsable) de los daños
biti na škodi (fig) salir perdiendo en un asunto
hoditi komu v škodo invadir el terreno de otro, cazar en vedado ajeno
napraviti, povzročiti škodo ocasionar (ali causar) daño(s), causar perjuicio
popraviti škodo reparar un daño
plačati, poravnati škodo (ki so jo drugi naredili) fam pagar los vidrios rotos, pagar el pato
spametovati se ob škodi escarmentar, (ob tuji škodi) escarmentar en cabeza ajena
trpeti škodo sufrir un daño
zavarovati proti škodi asegurar contra daños
škoda človeka izmodrí de los escarmentados nacen los avisados
materialna škoda daño m material
nadomestilo za škodo indemnización f por daños y perjuicios
izravnava škode compensación f
prijava škode aviso m de siniestro
poravnava škode reparación f de un daño
zavarovanje proti škodi seguro m contra daños
v škodo kakovosti en detrimento de la calidad

španska vas frazem
(nekaj neznanega) približek prevedka ▸ csukott könyv [teljesen ismeretlen vagy érthetetlen dolog]Zdaj sporazumevanje s pomočjo računalnika ni več španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo A számítógép segítségével történő kommunikáció ma már nem ismeretlen dolog.
Vključiti pralni stroj je bila zanj španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo Sejtelme sem volt, hogyan kell bekapcsolni a mosógépet.
Obvlada namreč samo polko, vsi drugi družabni plesi pa so zanj španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo Csak polkázni tud, az összes többi társasági táncot távolról sem ismeri.

tačàs adv.

1. (takrat) allora

2. (medtem) nel frattempo; intanto:
nekateri so si šli ogledovat jamo, drugi pa so se tačas zabavali alcuni andarono a vedere la grotta, gli altri intanto si divertivano

3. (v vezniški rabi) (takrat ko, medtem ko) mentre:
tačas ko je spal, so morali biti tiho mentre lui dormiva, dovevano star zitti

take^*1 [téik] prehodni glagol

1.
vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti
vojska ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti

to take advice vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati se
he does not take alcohol on ne pije (alkohola)
to take one's bearings mornarica izmeriti (določiti) svoj položaj, figurativno ugotoviti, pri čem smo
take her through this book predelaj z njo to knjigo
to take the bull by the horns zgrabiti bika za rogove, figurativno spoprijeti se s kom (čim)
to take breakfast zajtrkovati
the car cannot take more than five v avto ne more več kot pet oseb
to take a cup of tea popiti skodelico čaja
shall we take our coffee in the garden? bi pili kavo na vrtu?
to take the chair figurativno prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)
to take s.o.'s eye pritegniti pozornost kake osebe
to take a flat vzeti (v najem) stanovanje
to take in one's hands vzeti v roke
to be taken ill zboleti
to take the lead prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprej
I took her in a lie ujel sem jo na laži
to take s.o.'s measurements vzeti komu mere (o krojaču)
I take the opportunity to tell you... izkoriščam priliko, da vam povem...
to take (holy) orders cerkev biti posvečen, ordiniran
to take a part prevzeti, igrati vlogo
to take in bad part zameriti, za zlo vzeti
to take poison vzeti strup, zastrupiti se
to take precedence over imeti prednost pred
to take s.o. prisoner (ali captive) vojska ujeti koga
to take 3000 prisoners vojska ujeti 3000 sovražnikov
to take a seat sesti (na stol)
to take s.o. for s.tiv. ameriško, sleng izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz koga
to take s.o. stealing zasačiti koga pri tatvini
I take his statement with a grain of salt njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)
to take by storm (ali assault) zavzeti, osvojiti z jurišem
to take a bit between teeth figurativno odpovedati poslušnost
to take s.o.'s temperature (iz)meriti komu temperaturo
to take by the throat zgrabiti za vrat
to take a ticket vzeti, kupiti vozovnico
to take the train (a taxi, a tram) peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)
to take a thief in the act zasačiti tatu pri dejanju
to be taken in a trap ujeti se v past
the town was taken after a short siege mesto je bilo zavzeto po kratkem obleganju
to take s.o. unawares presenetiti koga
to take the waters piti zdravilno vodo (v zdravilišču)
to take the trouble of doing s.th. vzeti si trud in napraviti kaj
to take the veil religija iti v samostan, postati nuna
to take a wife oženiti se
to take the right way with s.o. lotiti se koga s prave strani, na pravi način
we must have taken the wrong way morali smo se zmotiti v poti
to take a poor view (ali a dim view) of ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o

2.
odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati

children were taken from their mothers materam so odvzeli otroke
take three from ten odštej tri od deset
he tried to take her handbag from her skušal ji je iztrgati torbico
take this letter to the post-office odnesi to pismo na pošto
take your umbrella vzemi dežnik s seboj
the bus will take you there avtobus vas bo peljal tja
to take s.o. home odvesti koga domov
where will this road take us? kam nas pelje ta pot?
he was taken in the prime of life umrl je v najboljših letih
he was taken hence umrl je

3.
dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti

to take cold dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehlad
to take a cold prehladiti se
to take a fever dobiti mrzlico
to take an infection okužiti se, inficirati se
to take a game dobiti igro
to take s.th. as a reward dobiti kaj kot nagrado
to take the first prize in dobiti prvo nagrado v (pri)
to take a monthly salary prejemati mesečno plačo
to take a degree at the university diplomirati na univerzi
to take a newspaper biti naročen na časopis
to take a (mean) advantage of s.th. (grdo) izkoristiti kaj
to take s.th. under a will dobiti (podedovati) kaj po testamentu

4.
vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben

it takes a good actor to play this role le dober igralec more igrati to vlogo
it takes time and courage za to je potreben čas in pogum
it took me (ali I took) 5 minutes to reach the station potreboval sem 5 minut, da sem prišel do postaje
it did not take more than 3 minutes to ni trajalo več kot 3 minute
it would take a strong man to move it potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknil
which size in hats do you take? katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?
it takes two to make a quarrel za prepir sta potrebna dva

5.
občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti

to take the consequences nositi, prevzeti posledice
to take an examination napraviti izpit
to take a fall ameriško, sleng nositi posledice
to take a loss (pre)trpeti, imeti izgubo
to take offense biti užaljen, zameriti
to take pains (po)truditi se
to take pity on s.o. občutiti (imeti) usmiljenje za koga
to take umbrage sumničiti, posumiti
to take great pleasure in s.th. imeti veliko veselje za kaj, uživati v čem
are we going to take it lying down? bomo to prenesli, ne da bi reagirali?
these troops had taken the brunt of the attack te čete so doživele glavni sunek napada

6.
očarati, prevzeti, privlačiti

to be taken with (by) biti očaran od
he takes readers with him on očara (potegne za seboj) svoje bralce
to take s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
his play did not take njegova drama ni imela uspeha
they soon took to each other kmalu sta se vzljubila
what took him most was the sweetness of her voice kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu

7.
razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti

I take it that... to razumem tako, da...
shall I take it that... naj to razumem (naj si to razlagam), da...?
then, I take it, you object to his coming torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišel
as I take it kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)
do not take it ill if I do not go ne zamerite mi, če ne grem
to take a hint (ali cue) razumeti namig
to take a joke well (ill) (ne) razumeti šalo
to take seriously resno vzeti
you may take it from me lahko mi to verjamete
whom do you take me for? za koga me (pa) imate?
to take s.o. for a fool imeti koga za norca
to take s.th. for granted vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevno
I take this to be fun to smatram za šalo
I take him to be (ali for) an honest man imam ga za poštenjaka
to take as read politika, pravno smatrati za prebrano (zapisnik itd.)
may I take the minutes as read? smem smatrati, da je zapisnik odobren?

8.
zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti

to take earth lov zbežati v luknjo (o lisici), figurativno umakniti se, skriti se
to take a header skočiti (na glavo) v vodo
to take (to) the water iti v vodo
he took the bush zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hosto
they took to the woods zbežali so (zatekli so se) v gozdove
to take refuge (ali shelter) zateči se (with k)
to take to the stage iti h gledališču
take the corner slowly počasi zavijte okoli vogala
the horse took the hedge with the greatest ease konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto

9.
fotografirati; skrbeti (za)

he took me while I was not looking fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugam
he insisted on being taken with his hat on na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavi
to take views delati (fotografske) posnetke, fotografirati
to have one's photograph taken dati se fotografirati
to take a photo fotografirati
she took her mother in her old age skrbela je za mater v njeni starosti

10. neprehodni glagol
uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv
botanika prijeti se, uspevati, ukoreniniti se
tehnično prijeti; prijeti se (o barvi)
medicina učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti
fotografija fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se
pogovorno biti prizadet

the book did not take knjiga ni imela uspeha
the dye takes well on this cloth barva se dobro prime (drži) na tem blagu
some people take better than others nekateri ljudje so videti boljši na fotografiji kot drugi
he did not take well this time to pot on ni dober (ni dobro uspel) na fotografiji
to take well biti fotogeničen
he takes well (badly) on je (ni) dober na fotografiji
to take sick zboleti
to take as heir prevzeti dediščino, nastopiti kot dedič

Posebne zveze:

to take into account (ali consideration), to take account for vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunati
to take aim at vojska meriti, ciljati na
to take the air iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronavtika dvigniti se
to take alarm vznemiriti se
to take breath zajeti sapo, oddahniti si
to take the bun (ali cake; ali biscuit) sleng, figurativno vse prekositi
this takes the cake! sleng to je pa že višek!
to take care biti oprezen, paziti
to take charge of prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvo
to take one's chance tvegati, upati se
to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno povedati komu kaj
to take under consideration vzeti v pretres, v presojo
to take comfort potolažiti se
to take a dare pustiti (dati) se izzvati ali razdražiti
deuce take it! vrag vzemi to! k vragu s tem!
to take effect učinkovati, imeti učinek, uspeh; pravno stopiti v veljavo
to take exception to (ali at, against) grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitke
to take evasive action sleng izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)
to take one's ease udobno se namestiti
to take s.o.'s evidence pravno zaslišati koga
to take one's farewell vzeti slovo, posloviti se
to take to heart vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti se
to take holiday vzeti si dopust
to take hold of prijeti, zgrabiti
to take it into one's head vbiti si (to) v glavo
to take an interest in zanimati se za
to take issue with ugovarjati, nasprotovati, biti proti
to take it (on the chin) sleng požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)
take it or leave it! vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!
to take a journey potovati, iti na potovanje
to take kindly to s.o. čutiti nagnjenje do koga, marati koga
to take a leap poskočiti
to take leave of vzeti slovo od, posloviti se od
to take liberties preveč si dovoliti, biti predrzen
to take lessons jemati učne ure (lekcije)
to take one's life in one's hand tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kocko
to take the measure of s.o.'s foot vzeti mero za obutev, figurativno premeriti sposobnosti, moči kake osebe
to take the minutes pisati, voditi zapisnik (seje itd.)
to take no dobiti odklonitev
to take possession of vzeti v posest
to take notice pogovorno opaziti
to take notice of vzeti na znanje, upoštevati
to take no notice of ne upoštevati, ne se meniti za, ignorirati
to take in (ali to) pieces narazen (se) dati, razstaviti (se)
to take part in udeležiti se, sodelovati v
to take a ride pojezditi; peljati se (z vozilom)
to take a river iti čez reko
to take rise izvirati, nasta(ja)ti
to take root ukoreniniti se
to take shape dobiti obliko, (iz)oblikovati se
to take the rough with the smooth figurativno vzeti življenje takšno, kakršno je
the son took after his father sin se je vrgel po očetu
to take by surprise presenetiti
to take short presenetiti, zalotiti
to take to singing a tune začeti peti melodijo
to take to bad habits vdati se slabim navadam
to take to s.th. like ducks to water takoj se vneti (ogreti) za kaj
to take to task poklicati na odgovornost, grajati, ošteti
to take the time from s.o. figurativno točno se ravnati po kom
to take one's turn priti na vrsto
to take turns menjavati se (za)
to take a turn for the worse obrniti se na slabše
to take things easy lagodno delati
take it easy! ne razburjaj se!
I am not taking any pogovorno hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maram
to take the water mornarica izpluti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrte
to take wine with s.o. nazdraviti komu
to take upon o.s. an office prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)
that walk did take it out of us! ta sprehod nas je zares zdelal
to take one's time vzeti si čas
to take s.o. at his word koga za besedo prijeti

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

tal tak, takšen

tal cual tu pa tam kateri, nekateri, maloštevilni; tako tako, srednje
tal cual vez (Am) tu pa tam
acabará tal cual había vivido končal bo, kot je živel
tal por cual več ali manj, približno
tal vez venga morda pride
en tal parte nekje
como si tal cosa meni nič tebi nič
tal cosa nekaj takega
no haré yo tal tega ne bom naredil
el tal omenjeni, imenovani, ta; takšen
ese tal isti
en tal caso v tem primeru
por tal zaradi tega
no hay tal temu ni tako
una tal »takšna«, pocestnica
tal habrá que lo diga precej bo takih, ki tako pravijo
uno..., otro..., tal otro... eden ..., drugi ..., tretji ...
un tal Perez neki g. Perez
fulano de tal, el señor tal g. Oné
sí tal seveda
no tal nikakor
y tal naravno, mislim da
con tal que s pogojem da
tal que (pop) kot da

talaltro pron. (kdo) drug:
taluno... talaltro nekdo... drugi, eden... drugi

tandis que [tɑ̃di(s)kə] conjonction medtem ko

tandis que l'un travaille, l'autre se repose medtem ko eden dela, drugi počiva

tanto tolik(šen); toliko

¡tanto bueno! veliko sreče! srečno!
por tanto zato
por lo tanto zato, torej
tantos otros mnogi drugi
60 y tantos kilómetros nad 60 km
tantas veces tolikokrat

taureau [tɔro] masculin bik

cou masculin de taureau bikovski vrat
course féminin, combat masculin de taureaux bikoborba
avoir une force de taureau biti močan ko bik
prendre le taureau par les cornes zgrabiti bika za roge, figuré odločno se spoprijeti s težavo; astronomie bik, drugi znak v zodiaku

ték¹ (-a) m

1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
upočasniti tek rallentare la corsa
zasopel od teka trafelato dalla corsa
tek motorja corsa del motore
ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m

2. v teku in, entro, nel corso di:
v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
v teku pogovora nel corso della conversazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
strojn. prosti tek ruota libera
avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
maratonski tek maratona
orientacijski tek orienteering
smučarski tek sci di fondo; fondo
štafetni tek staffetta
tek čez drn in strn cross (country)
tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
tek z ovirami corsa a ostacoli