Franja

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

obiectus -ūs, m (obicere)

1. postavljanje, polaganje pred (spredaj): insula partum efficit obiectu laterum V. svoji strani naprej iztezajoč (porivajoč), terra obiectu suo noctem efficit Ci. s tem, da se postavlja nasproti, adversus miles plutei obiectu tectus C. s spredaj postavljenim zaklonom (zaslonom), dare obiectum parmae Lucr. ščit držati pred sabo, terrae Plin., femoris obiectu Ap.

2. meton. lega, obstoj, nahajanje spredaj, pred čim, nasproti česa: caeli temperies mitis obiectu montis T. zaradi spredaj stoječega gorovja, cum latera obiectu paludis tegerentur T. spredaj ležeče močvirje krije, molium obiectus T. nasipi, jez(ov)i, pomoli.

obljub|a ženski spol (-e …)

1. das Versprechen (prazna ein leeres Versprechen; držati/izpolniti/prelomiti obljubo sein Versprechen halten/erfüllen/brechen), -versprechen (darilna Schenkungsversprechen, krstna Taufversprechen, zakona Eheversprechen, zvestobe Treueversprechen, ženitna Heiratsversprechen)
velike/prazne obljube große/leere Versprechungen
prelomitev obljube der Wortbruch
prelomiti obljubo wortbrüchig werden, ein Versprechen nicht halten
odlagati z obljubami (jemanden) vertrösten

2. slovesna: das Gelöbnis, (zaobljuba) das Gelübde; (obet) die Verheißung

3. da bo ugodeno: die Zusage, die Zusicherung
|
obljuba dela dolg man [muß] muss sein Wort halten/zu seinen Versprechungen stehen

obljúba promise; word; parole; pledge, arhaično plight

držati (svojo) obljúbo to keep (ali to honour) one's promise, to keep one's word, to be a man of one's word
držal je obljúbo he was good as his word
izpolniti obljúbo to fulfil (ali to carry out) a promise
to so prazne obljúbe these are empty promises
preklicati svojo obljúbo to go back on one's promise; to break one's promise
sklicevati se na obljúbo to hold (someone) to a promise, to claim something promised
on je zelo radodaren z obljúbami he is lavish with his promises
obljubiti in obljúbo držati je dvoje it is one thing to promise and another to perform
izpolnila je obljúbo she carried out (ali fulfilled) her promise

obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho

obljubíti prometer

kot je bilo objubljeno conforme a la promesa
trdno, slovesno obljubiti prometer solemnemente
obljubiti gradove v oblakih, obljubiti zlate gradove prometer el oro y el moro(ali montes de oro)
obljubiti in objubo držati je dvoje va mucho de prometer a cumplir

obljúbiti to promise; to give one's word; to give a promise; to pledge; to make a promise

obljúbiti nekaj nemogočega to promise the moon
obljúbiti zlate gradove to promise the earth
obljubili so mi nagrado I was promised a reward
on stori, kar obljubi he is a man of his word
on stori več, kot obljubi he is better than his word
obljúbiti in obljubo držati je dvoje it is one thing to promise and another to deliver, fine words butter no parsnips

obréd religija rite; ceremony, ceremonial

brez obréda without ceremony
cerkveni obrédi pl rituals pl
krstni obréd baptismal rite
grški pravoslavni obréd Greek rite
rimskokatoliški obréd Roman rite, Latin rite
pogrebni obréd burial rites pl, funeral rites
nauk o obrédih ritualism
opravljati obréd, držati se obréda to ritualize

observateur, trice [-tœr, tris] adjectif dobro opazujoč; masculin opazovalec, gledalec; izpolnjevalec (zapovedi)

les enfants sont très observateurs otroci so dobri opazovalci, vidijo vse
être fidèle observateur de sa parole zanesljivo držati svojo besedo
la Yougoslavie se fera représenter par un observateur à cette conférence Jugoslavijo bo na tej konferenci zastopal opazovalec

ob-stringō -ere -strinxī -strictum (ob in stringere)

1. zadrgniti (zadrgovati), zategniti (zategovati), zatez(ov)ati, zavez(ov)ati, zvez(ov)ati, privez(ov)ati, (z)vezati: Col., Amm. idr., collum meum laqueo Pl., collum homini Pl., follem ob gulam Pl., Amphitruonem collo hic obstricto traham Pl. popadel (zgrabil) sem ga za grlo, o. tauros aratro Val. Fl. vpreči, obstrictis aliis (sc. ventis) H. zapreti, zaprte držati (gre za zavezani meh, v katerem ima Eol zaprte vetrove). Klas. le

2. metaf.
a) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: L., Sen. ph., Suet. idr., o. aliquem legibus, foedere, officiis Ci., beneficii vinclis ali beneficio obstrictus Ci., beneficiis obstrictus C., o. civitatem iureiurando C., sacramento Cu. ali conscientia idoneos T. pridobiti sposobne ljudi, s tem da jim razkriješ svoje naklepe, Piso alii (sc. mulieri) matrimonio se obstrinxit T. Pizon se je poročil z drugo, foedere inter se obstringi T., religione obstringi gentili (z ACI) T. po tujem običaju prisegati; abs.: iureiurando obstringere (z ACI) C., T. s prisego zagotoviti (zagotavljati); s stvarnim obj.: clementiam obstringere crebris orationibus T. zavezati se na milosrčnost, zagotavljati svojo milosrčnost, alicui fidem suam o. Plin. iun., alicui fidem suam o. in aliquā re Plin. da(ja)ti komu besedo (glede česa), ea condicione, ne cui meam fidem obstringam Plin. iun. da ne prisežem nikomur = da nikomur ničesar ne obljubim zatrdno, ut fides regis beneficio aliquo obstringeretur Iust. da se zaveže kralj na zvestobo s kako uslugo.
b) zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: nos nefario scelere C., aliquem pecuniā et stupro in omne flagitium T., nullā mendacii religione obstrictus C. ne da bi se zapletel v zlobno laž, obstrinxisti religione populum Ci. zaplel si narod v pregreho zoper svete stvari, tanto scelere obstrictum esse Ci. kriv biti tolikega zlodejstva, o. amicos aere alieno Brutus in Ci. ep. zakopati v dolgove, nakopati dolgove, aere alieno obstricti L. epit. v dolgove zakopani, zadolženi; refl.: o. se periurio L., scelere, parricidio Ci. okrivíti (obdolžiti) se (česa) = med. α) z dat.: eidem sceleri obstrictus est Lact. β) z gen.: furti obstringitur Masurius Sabinus. ap. Gell. — Od tod iz adv. komp. pt. pf.: obstrictius bolj dolžno (zavezano, obvezano): Aug.

óder (gradbeni, zidarski) scaffolding, scaffold; (gledališki) stage, pogovorno, humoristično the boards pl; (šolski) platform; (govorniški) platform, rostrum, hustings, tribune

mali (gledališki) óder little theatre
sramotni óder pillory
krvavi óder (morišče) scaffold
viseči óder (npr. za pleskanje hiše ipd.) cradle
mrtvaški óder catafalque
ležati na svečanem mrtvaškem odru to lie in state
postaviti na sramotni óder to pillory
postaviti na gledališki óder (uprizoriti) to stage, to present, to produce
držati se na odru (o gledališčki igri) to continue a successful run

odprt (-a, -o) offen, geöffnet; (nezaklenjen) unverschlossen; figurativno (dostopen) aufgeschlossen, področje: erschlossen, zugänglich; oči: offen
na široko odprte geweitet
(od strahu schreckgeweitet); pravo postopek: anhängig; -offen (proti svetu weltoffen, za prodajo verkaufsoffen, pozimi winteroffen); -fähig (za spremembe veränderungsfähig, za stike kontaktfähig)
na novo odprt [neueröffnet] neu eröffnet
sezonsko odprt lokal: mit Saisonbetrieb
biti odprt offen sein, vrata ipd.: aufstehen, [offenstehen] offen stehen
ostati odprt [offenbleiben] offen bleiben, aufbleiben
držati odprto aufhalten
pustiti odprto auflassen, [offenlassen] offen lassen, [offenhalten] offen halten
odprto od … do Öffnungszeit von … bis …, Geschäftszeit von … bis …

offing [ɔ́fiŋ] samostalnik
navtika odprto morje, dohod v pristanišče

in the offing navtika še viden z obale, na odprtem morju; figurativno na dogledu, dogleden
to get the offing priti na odprto morje
to keep a good offing from the coast držati se proč od obale

oklepati se česa kot pijanec plota frazem
(močno vztrajati pri čem) ▸ ragaszkodik, mint részeg a kerítéshez
Ljudje se kot pijanec plota oklepajo vsega, kar diši po zmagi, uspehu. ▸ Az emberek, mint részeg a kerítéshez, ragaszkodnak mindenhez, aminek győzelem- vagy sikerillata van.
Sopomenke: držati se česa kot pijanec plota

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

ōrza f navt.

1. vrv na jadru

2. ladijska stran proti vetru:
andare all'orza pluti proti vetru
tenersi all'orza držati se vetra

osta|ti (-nem) ostajati

1. bleiben, kje: verweilen, tam: [dortbleiben] dort bleiben, tu: [hierbleiben] hier bleiben, dableiben, (vztrajati) verharren, pri početju: dranbleiben
ostati na svojem mestu/položaju (ne oditi) auf seinem Posten bleiben
v položaju: [stehenbleiben] stehen bleiben, [sitzenbleiben] sitzen bleiben, [liegenbleiben] liegen bleiben, (držati se) [haftenbleiben] haften bleiben
ostati pokonci (ne iti spat) aufbleiben

2. (ostati nespremenjen) [bestehenbleiben] bestehen bleiben (obstati); dolžan: schuldig bleiben, hladen: [kaltbleiben] kalt bleiben; figurativno einen kühlen Kopf bewahren, nespremenjen: [gleichbleiben] gleich bleiben, nespremenjeno v veljavi: unberührt bleiben, odprt: [offenbleiben] offen bleiben, prižgan: anbleiben, skrit: verborgen bleiben, skupaj: zusammenbleiben, tih: stillbleiben, trden: festbleiben, zaprt: zubleiben, živ: am Leben bleiben
ostati zvest komu/čemu (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostati praznih rok figurativno leer ausgehen, in die Röhre gucken
ostati na cedilu figurativno zwischen zwei/allen Stühlen sitzen
ostati neizkoriščen brachliegen
ostati nekaznovan frei ausgehen
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
ostati v stiku s kom: mit (jemandem) im Gespräch bleiben, in Verbindung bleiben
ostati v defenzivi in der Defensive bleiben
ostati z dolgim nosom der Dumme sein, in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen
ostati brez besed die Sprache verschlagen/rauben (ostal je … es hat ihm die Sprache verschlagen)

3. kot ostanek: [übrigbleiben] übrig bleiben, übrig sein
ostati kot sled po Xu Spuren zurücklassen (X hat Spuren zurückgelassen)
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur

ozádje background; back; rear

držati se v ozádju to stay (ali keep) in the background, (figurativno) to take a back seat
postaviti v ozádje to put (ali to place) in the rear
umakniti se v ozádje to recede into the background

ozádje (-a) n

1. fondo; retro, parte posteriore:
pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea

2. sfondo

3. pren. retroscena;
delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
anat. očesno ozadje fondo oculare

pactum -ī, n (subst. pt. pf. glag. pacīscī)

1. dogovor, pogodba, poravnava: pactum est, quod inter aliquos convenit Ci., pactum occultum L. tajna (skrivna) pogodba, pacto stare L. držati se pogodbe, vztrajati pri pogodbi, manere in condicione atque pacto Ci., ex pacto postulare N., pacta ligare Pr.

2. meton. pogoj, način; poseb. v abl.: non tacebo alio pacto, nisi … Pl., id esse gratum nullo pacto potest Ci. na noben način, nikakor ne, aliquo pacto Ter. nekako, quo pacto Acc. et Naev. ap. Non., quī pacto Pac. ap. Non. kako neki, kako pa tudi = zakaj: Pl., nescio quo pacto, dum armis exercetur, anulus aureus quem habebat fractus et comminutus est Ci. (gl. nescio), eadem, alio, isto pacto Ci.