Franja

mico moški spol dolgorepa opica; živ, nevzgojen otrok; prskav kozel

dar mico (a) oslepariti, za nos potegniti
quedarse hecho un mico biti osramočen, biti osupel, osupniti

Midās (in neklas. Mida: Iust., Cl.) -ae, m Mídas, Gordijev sin, kralj tračanskih Brigov (Frigijcev) ob gori Bermij, Orfejev učenec; 94 let pred osvojitvijo Troje je s svojim narodom odrinil v Azijo in se polastil Frigije. Ker je lepo ravnal z ujetim Silenom, mu je Bakh izpolnil nespametno željo, da se spremeni v zlato vse, česar bi se dotaknil. Ker pa sta postajala zlato tudi jed in pijača, je Midas prosil Bakha, naj mu odvzame zaprošeni dar. Bakh mu je velel kopati se v reki Paktol; to kopanje ga je rešilo, reko pa je napolnilo z zlatom. Ko sta se Apolon in Pan (citre in piščali) spustila v glasbeno tekmovanje, je priznal razsodnik Tmol in z njim vsi drugi prvenstvo Apolonu, le Midas Panu, zato ga je Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi: Ci., O., Mart., Val. Max., Aus., Cl., Iust., Hyg. (ki omenja Mida kot najditelja kositra in svinca) idr. Od tod adj. Mīdīnus 3 Míd(as)ov: nunc Arcadicum ac Midinum sapis M. kot osel.

migljáj seña f , señal f ; (z očmi) guiño m ; fig (svarilo) aviso m

dati komu migljaj hacer una seña a alg, avisar a alg
dati komu migljaj s kolom dar a entender de modo muy significativo

mínij kem minio m

prebarvati z minijem dar una capa de minio

mìslilačkī -ā -ō, mȉslilačkī -ā -ō mislečev: mislilački dar; -a sposobnost dar, sposobnost mišljenja

mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

misliti si figurarse, imaginarse
pri sebi misliti pensar para sí
misliti na pensar en
mislim, da creo que sí
dati misliti dar que pensar
na to ni misliti en eso no hay que pensar
to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
mislite na to! ¡piénselo usted bien!
kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
to mislim napraviti pienso hacerlo
kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
slabo misliti o kom pensar mal de alg
kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
še misliti ni! ¡ni por pienso!

mitellīta cēna -ae, f (mitella) mitelíta = „pojedina naglavnic (oglavnic)“, draga in razkošna pojedina, pri kateri so gostje dobili v dar oglavne poveze (mittela, gl. mitella): Suet.

mnênje opinión f ; parecer m ; idea f

javno mnenje la opinón pública
vnaprejšnje mnenje prejuicio m, idea f preconcebida
po mojem mnenju a mi parecer, en mi opinión
kaj je Vaše mnenje? ¿cuál es su opinión?
mnenja sem, da ... opino que...
nisem Vašega mnenja no soy de (ali no comparto) su opinión; no soy de su parecer
mnenja so dejena hay división de opiniones
samó on je takega mnenja sólo él opina así
biti nasprotnega mnenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
imeti dobro (slabo) mnenje o tener buena (mala) opinión de
izraziti svoje mnenje dar (ali decir ali expresar ali exponer) su opinión
odkrito komu povedati svoje mnenje fam decirle cuatro verdades a alg
potegniti se za svoje mnenje tener el valor de sustentar su opinión
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión (ali de parecer)
imeti visoko mnenje o tener un alto concepto de
ustvariti si mnenje formarse una opinión
biti istega mnenja s kom ser de la misma opinión que alg, estar conforme (ali de acuerdo) con alg
mnenje deliti s kom compartir la opinión de alg
biti drugačnega mnenja ser de otra opinión

moglie f žena, soproga:
dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
prender moglie poročiti se, oženiti se
PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj

mōrso m

1. ugriz, pik; ujedanje:
dar di morso ugrizniti; pren. užaliti

2. grižljaj

3. pren. cik, cikanje:
il morso dell'aceto cikanje kisa

4. pren. zbodljaj:
sente il morso dell'invidia žre ga zavist

5. pren. udarec, napad

6. brzda, žvala:
mettere il morso a qcn. natakniti nagobčnik; koga obvladati, obrzdati
allentare il morso pren. popustiti brzde

7. bot.
morso di rana žabji šejek (Hydrocharis morsus ranae)

motivo m

1. razlog, vzrok:
è assente per motivi di salute odsoten je iz zdravstvenih razlogov
per questo motivo zato
motivo per cui zaradi česar
senza motivo nerazumljivo, brez pravega razloga
dar motivo povzročiti, sprožiti

2. glasba motiv:
motivo conduttore vodilni motiv

3. umet. motiv

motivo moški spol vzrok, povod, nagib, motiv

con motivo de zaradi, glede
con mayor motivo cuando... toliko bolj, ker
de motivo propio, de su motivo iz lastnega nagiba, sam od sebe
por este motivo iz tega razloga
por cuyo motivo zaradi česar
sin motivo brez vzroka, neutemeljen(o)
carecer de motivo biti neutemeljen, neupravičen
dar motivo (a) dati povod (za)
alegar motivos (para) iskati izgovore (za)
por los motivos expuestos navedenih razlogov

mueras moški spol množina

dar mueras vpiti »dol z ...! smrt ...!«

muerte ženski spol smrt, smrten primer, umor; (človeški) okostnjak; uničenje, propad

muerte aparente navidezna smrt
blanca (Am) zastrupljenje s kokainom
muerte violenta, muerte a mano airada nasilna smrt
enfermo de muerte na smrt bolan
lecho de muerte smrtna postelja
peligro de muerte smrtna nevarnost
un pueblo de mala muerte bedna vas
Procesión de la Buena Muerte spokorniška procesija na pepelnično sredo
sentencia de muerte smrtna obsodba
sueño de muerte smrtno spanje
a muerte na življenje in smrt
de muerte smrten, smrti namenjen
aborrecer de muerte smrtno sovražiti
aburrirse de muerte na smrt se dolgočasiti
dar muerte (a) umoriti, usmrtiti
llevarse un susto de muerte smrtno se prestrašiti
contra la muerte no hay cosa fuerte proti smrti ni leka
¡es una muerte! to je neznosno!

muestra ženski spol izvesek; (naključni) preskus; (blagovni) vzorec; predpis; model; znak; številčnica (ure); dokaz, dokazilo

muestra para bordado vzorec za vezenje
muestra de escritura predloga
muestra sin valor vzorec brez vrednosti
Feria de muestras vzorčni sejem
número de muestra preskusni primerek
para muestra a título de muestra kot vzotec
según muestra po predlogi; po preskusu
hacer muestra (de) pokazati
pasar muestra izvršiti pregled vojske
por la muestra se conoce el paño kakršen sad, tako drevo
dar muestras de valor (de gratitud) pogumnega (hvaležnega) se izkazati

murga ženski spol godba; domače slab orkester; hrušč, razgrajanje

dar murga (a) hrušč delati, razgrajati, komu levite brati, koga nadlegovati, mučiti

nadarjenost ženski spol (-i …) die Begabung, das Talent, (dar) die Gabe; (nagnjenje) die Veranlagung; die Talentiertheit
jezikovna nadarjenost Sprachbegabung
testiranje nadarjenosti der Begabungstest

nadéti

nadeti komu ime dar (fam poner) nombre a alg

nadléga (-e) f disturbo, noia, fastidio, molestia, scocciatura; incomodo, seccatura:
biti komu v nadlego importunare, molestare qcn., dar fastidio a qcn.

nágniti inclinar; bajar

nagniti se inclinarse
nagniti se na stran inclinarse hacia un lado, (o ladji) dar de banda