Franja

dejati¹ (dém) sagen
kaj dejati (imeti pripombe) was auszusetzen haben
kaj/kako bi dejal? was/wie soll ich sagen?

dejáti² (déjem) perf. mettere:
dejati otroka v posteljo mettere a letto il bambino
tele dejati na raženj mettere il vitello ad arrostire (allo spiedo)
kam neki so se dejali? dove (mai) sono? dove sono andati a finire?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dejati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pren. ne dejati koga iz kože non far male a
pren. dejati koga v koš aver ragione di qcn., aver la meglio su qcn.
dejati koga v sveto olje dare a qcn. l'estrema unzione
dobro dejati fare bene; gradire, piacere
sončni žarki dobro dejo il sole fa bene
hvala mu dobre de gli piace essere lodato
nič ne de non fa niente
od zadrege ni vedel, kam bi se dejal dall'imbarazzo non sapeva cosa fare

délati travailler, faire, agir

dan se dela le jour se lève (point)
delati se kot bi feindre, affecter, simuler, faire semblant
delati se bolnega prétendre être malade, se prétendre malade
delati se uradnega prendre une mine officielle (ali un air professionnel)
delati se užaljenega prendre un air (ali se montrer) vexé, offensé
delati se neumnega faire le fou, le bouffon, le pitre; se livrer à des bouffonneries, n'être pas sérieux
delati se norca se moquer de, se payer la tête de
delati se važnega faire l'important
grdo delati maltraiter
trdo delati travailler d'arrachepied (ali comme un nègre, comme un galérien); familiarno trimer, boulonner, turbiner, bosser dur, se crever

dela|ti se¹ [é] (-am se) narediti se

1. (zbujati videz) tun (prijaznega/sigurnega/važnega freundlich/selbstsicher/wichtig tun)
delati se, kakor da bi … tun, als ob …
sich stellen (bolnega/gluhega/mrtvega/nemega/neumnega/slepega sich krank/taub/tot/ stumm/dumm/blind stellen); (hliniti; pretvarjati se) (etwas) vortäuschen/vorgeben (zelo zainteresiranega za ein lebhaftes Interesse an; bolnega eine Krankheit)

2.
delati se norca iz koga (jemanden) zum besten halten

délier [delje] verbe transitif od-, razvezati; ostriti (um)

sans bourse délier ne da bi kaj plačali, zastonj
délier les mains d'un prisonnier razvezati roke ujetniku
délier la langue de quelqu'un komu jezik razvezati
se délier les mains napraviti si proste roke
(figuré) n'être pas digne de délier le cordon des souliers de quelqu'un ne biti vreden, da komu čevlje odvežemo
délier quelqu'un d'une promesse odvezati, oprostiti koga njegove obljube
(religion) délier un fidèle d'un péché dati verniku odvezo za greh

dēligō -āre -āvī -ātum

1. privez(ov)ati, pritrditi (pritrjati): binas tabellas dextrā et sinistrā Varr., antennas asseresque Cu., veretra Suet. Kam ali kje? apud (k) mensam plenam homini rostrum deliges Pl., d. naves ad terram, naviculam ad ripam, onerarias (naves) ad ancoras, tragulam cum epistula ad amentum C., hominem ad palum Ci., i, lictor, deliga ad palum L., deligatis ad palum noxiis Suet., in ea (statua) Sopatrum deligari iubet Ci., sarmenta in cornibus iuvencorum deligata N., sarmentis circum cornua boum deligatis Q., super alterum (oculum) lanam … d. Cels., noxio post terga deligantur manus Sen. rh., d. tesseras … dextro brachio (dat.) Iust.; abs.: producuntur e carcere, deligantur (sc. ad palum, da bi bili bičani) Ci.; pren.: deligatus morbo (dat.) carnis Aug.

2. occ.
a) obvez(ov)ati kaj s čim, (z)vezati v kaj: linteolo deligatis tantum granis XXX Plin.
b) poseb. medic. obvez(ov)ati kaj ali koga: brachium, brachium superimposito penicillo, crura et fenora brachiaque plurimis locis, caput fasciis Cels., vulnus Q., qui propter erat valetudinem deligatus Q., d. saucios Auct. b. Afr.

delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

delíti v to divide in, into
delíti med to divide between, among
delíti od to divide from
Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
delíti delo to share out the work
Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
delíti si stroške to share the costs
oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
»deli in vladaj!« "divide and rule"
delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up

demander [dəmɑ̃de] verbe transitif vprašati, prositi (quelque chose à quelqu'un koga kaj), zahtevati; poizvedovati, povpraševati; terjati, zahtevati (svojo pravico); iskati (delovno silo); dobiti (privolitev); zahtevati kot svojo last; juridique tožiti; potrebovati, potegovati se za; želeti ali hoteti govoriti (quelqu'un s kom); vprašati (après quelqu'un za koga)

je vous demande de sortir prosim vas, da greste ven
je vous demande à sortir prosim, da smem iti ven
il demande à être introduit auprès du directeur želi priti k direktorju
demander acte de quelque chose dati kaj overiti ali potrditi
demander quelqu'un (en mariage) prositi koga za roko, zasnubiti
ce travail demande du temps to delo zahteva časa
demander merci prositi za milost
demander (son pain, l'aumône, la charité, sa vie) beračiti, prositi vbogajme
je vous demande pardon prosim vas oproščenja
demander raison à quelqu'un zahtevati zadoščenja, figuré pojasnila od koga
demander à réfléchir prositi za čas za premislek
demander des renseignements prositi za informacije
ne pas demander son reste nič več ne marati vedeti
je ne demande qu'à travailler hočem le delati
demander trop à quelqu'un preveč zahtevati od koga
je ne demande pas mieux! z največjim veseljem! prav rad! ničesar si bolj ne želim!
il ne demande que ça to je vse, kar hoče
c'est ce que je me demande saj to bi rad vedel
on ne te demande pas ton âge!, je ne te demande pas l'heure qu'il est! brigaj se za svoje stvari!
on vous demande au téléphone kličejo vas k telefonu
on demande tout de suite (commerce) iščemo za takoj, s takojšnjim nastopom
(familier) je vous demande un peu! prosim vas, no! (izraža presenečenje, neodobravanje)

démanger [demɑ̃že] verbe transitif, verbe intransitif srbeti

ma cicatrice me démange brazgotina me srbi
ça lui (ali: le) démange dans le dos hrbet ga srbi
(familier) la main, le poing lui démange roka, pest ga srbi (da bi koga udaril)
la langue lui démange jezik ga, jo srbi (da bi nekaj rekel, rekla)

démêler [demɛle] verbe transitif razmotati; razčesati (lase); v red spraviti; po-, razjasniti; ločiti; razločiti, razpoznati, spregledati (quelqu'un koga)

se démêler izmotati se (de iz), pomagati si iz zadrege
démêler un écheveau de laine razmotati štreno volne
démêler quelqu'un dans la faule prepoznati koga v množici
démêler le vrai du faux ločiti resnično od lažnega
démêler une affaire pretresati zadevo (da bi jo rešili)
avoir quelque chose à démêler avec quelqu'un imeti s kom spor, opravka glede česa

demeurer [dəmœre] verbe intransitif ostati; stanovati, bivati; preostati, zaostati; vztrajati (dans v, pri); vieilli veliko časa potrebovati (à za)

en demeurer d'accord soglašati, biti sporazumen
demeurer en arrière zaostati
demeurer en (beau) chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demeurer sur le cœur, sur l'estomac (figuré) ostati, (ob)ležati na srcu, na želodcu
cela m'est demeuré sur le cœur tega ne morem pozabiti
demeurer (tout) court ostati nem; ne vedeti, kaj bi odgovorili; obtičati
en demeurer là obstati, ustaviti se, pri tem ostati; ostati, kot je
demeurons-en là! ne govorimo večo tem
les choses en demeurent là stvari ostanejo, kot so
demeurer en place ostati na mestu, mirovati
demeurer en reste, en arrière (commerce) biti v zaostanku (s plačilom), biti dolžan

dēmĭgrō -āre -āvī, -ātum izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se, oditi (odhajati); abs.: demigrare cogi ab Romanis L., demigrantium magis quam in bellum euntium modo L., demigrandi causā de vallo decedere L. da bi svoje mesto zapustil. Od kod? s samim abl.: loco Pl., Helicone Stat.; s praep.: ex oppidis Ci., ex insula N., ex … vicis agrisque L., de oppidis C. Kam? z acc.: Athenas, Corcyram, Lacedaemonem N., Pydnam L.; s praep.: ad … M. Marcellum demigrasti Ci., demigraturos in illa loca nostros homines Ci., d. in hortos Suet.; brezos.: esse undique diligenter demigratum Hirt., non demigratum (est) ex propinquis itineris locis L.; pren.: vetat enim … deus iniussu hinc nos suo demigrare Ci. preseliti se (oditi) s tega sveta = umreti = ex hominum vita d. Ci. ali vitā d. Arn.; pren.: non de statu suo d. Ci. ep. ne dati se pregnati, strumae … ab ore improbo demigrarunt Ci. so se izgubile.

demi-mal [-mal] masculin

ce n'est qu'un demi-mal (familier) to je le pol tako slabo
Est-il blessé? - Non, il n'y a que demi-mal. Je ranjen? - Ne, tako hudo ni (lahko bi bilo hujše).

demi-mot [-mo] masculin beseda, ki rabi za omiljenje prebrutalnega izraza; namig

chercher des demi-mots pour mitiger l'annonce fatale iskati (primerne) besede, da bi omilili usodno naznanilo
à demi-mot že na sam namig, ne da bi bilo potrebno vse izraziti
comprendre une lettre à demi-mot iz namigov razumeti pismo
entendre à demi-mot razumeti iz namigov

dēmīror -ārī -ātus sum zelo se čuditi čemu: quod demiror equidem Ci., d. responsum eius Gell.; z ACI: Pl., Plin., sperasse me consule assequi posse demiror Ci.; z odvisnim vprašanjem: demiror, cur dicas Ci.; od tod: demiror, quid sit Pl. ali demiror, ubi … Pl., Ter. = rad bi vedel, radoveden sem. — Part. dēmīrandus 3 čudovit: Gell.

dēmittō -ere -mīsī -missum

I.

1. dol spustiti (spuščati): d. aliquem per tegulas Ci., e muris canes sportis S. fr., antennas S. fr., Auct. b. Alx., armamenta Sen. ph., funem H., accensam lucernam Vitr., cornua (jadrnice) O., calculum (sorticulam Suet.) in urnam O. vreči, cibum in alvum O., censum in viscera O. zažreti, alto volucrem caelo Sil. z neba ustreliti, aliquem per murum Vulg.; refl.: d. se ad aures alicuius Ci. nagniti se k … , se manibus L., se ob assem H. pripogniti (skloniti) se za … ; pass. (med.): matres … de muris per manus demissae C., funibus per murum demitti L., demissa antemna O.; pren.: d. se in causam ali in res turbulentissimas Ci. spustiti (spuščati) se v … , d. se ad minora Q., nimis se demittere Sen. rh. (o govorniku) preveč se (= svoj govor) znižati, d. se in preces Sen. ph. ali demitti in adulationem T. ponižati se do …

2. occ.
a) (dol) nagniti (nagibati), (dol) obrniti (obračati), pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): aliae falces submissae, aliae demissae Cu. navzgor (navzdol) obrnjeni, d. oculos in terram L., oculos O. pobesiti, pa tudi = zatisniti (da bi zaspal) Val. Fl., d. oculos in terras Plin. iun. (o Jupitru) obrniti na zemljo, demittit atras belua centiceps aurīs H., demitto auriculas ut iniquae mentis asellus H., d. aures suas ad verba alicuius Sen. ph. koga prošnje milostno poslušati, d. caput ad fornicem Ci. nagniti, d. caput O. (o cvetlicah), caput in sinum Ph., capite demisso terram intueri C. s povešeno glavo, d. vultus L., O., vultum in terram Cu., frontem Q., faciem rubore Aur., paululum corpus a cervicibus Corn. naprej nagniti (nagibati), naprej skloniti (sklanjati); poseb. α) (voj.) demittere arma orožje (komu v vojaški pozdrav) povesiti: Auct. b. Afr. β) robora ferro demittere posekati: Val. Fl.; flores demittere (o drevesu) cvetje izgubiti, odcveteti (odcvetati): Lucr.; rami … ad terram demissi k tlom viseče: Suet.; pren. α) (o gorah): qua se montium iugum … ad planiora demittit Cu. se znižuje; s prolept. obj.: qua se subducere colles incipiunt mollique iugum demittere clivo V. se položno znižujejo; (o zidovju): demissa in Piraeum versus muri bracchia Iust. β) kaki tekočini pustiti (puščati) dol teči, vli(va)ti jo: per cornu singulis (suibus) ternos cyathos gari Col., coctos brassicae coliculos triginta Col.; pesn.: lacrimas d. V. solze točiti. γ) refl. se demittere in pass. (med.) demitti dol teči, odtekati: vallis erat, quo se demittere rivi assuerant O., Araxes Tauri latere demissus, Scamander ab Idaeo monte demissus Mel. tekoč; (o krvi): demissus sanguis in pedes Col. ki je stekla, prodrla. δ) (o duhu, srcu [= srčnosti]): d. animum Ci. ali mentem V. srce izgubiti, srce (pogum, srčnost) upade komu, demisere metu vultumque animumque O.; tudi: se admodum animo d. C. postati malodušen.
b) spustiti (spuščati) se v kaj, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), pogrezniti (pogrezati): taleam (sc. in terram) Ca., ut altius demittantur ea Plin., d. huc stipites, sublicas in terram C., huc caementa H., lacubus ferrum O. pogrezniti, pomočiti, demissa puppis O. ki seže globoko, demittere nummum in loculos H. v žep vtakniti, manum in aliquid Val. Max. poseči v kaj, cuneum … inter corticem et materiem Col. zabiti; s prolept. obj.: alteque iubebis in solido puteum demitti V. globok vodnjak izkopati, in terram turrium fundamenta demissa sunt Cu. so temelji … postavljeni; žive obj. s silo kam spraviti (spravljati), pognati, vreči, pahniti: equum d. in flumen Ci., equos in viam cavam L., aliquem in metallum antiquum Ci., aliquem in carcerem S., L., aliquem in arcam H., in ovilia d. hostem H., aliquem vivum sub terram L. živega pokopati, aliquem in id subterraneum Plin. iun., se in illos specus Sen. ph.; pren.: cum in eum casum fortuna me demisisset Plancus in Ci. ep.; pesn. kako orožje kam zasaditi, zariniti, zapičiti, zabosti: gladium in iugulum Pl., ensem capulo tenus in armos, ferrum in ilia, ferrum iugulo, telum per pectora O., ferrum in pectus T., M. Cato vulnera parum demissa laxans Sen. ph. ker niso dovolj globoko zadane; pren.: d. aliquid in pectus L. dobro si zapomniti kaj, spes animo d. O.
c) kako zdravniško orodje kam spustiti, zariniti: specillum in fistulam, fistulam in iter urinae Cels.
č) (geom.) črto od zgoraj navzdol potegniti, črto spustiti: secundum … quadram lineae demittendae (sunt), quae cathetoe vocantur Q.
d) pustiti kaj na dolgo dol viseti, kaj rasti pustiti (puščati) α) (o bradi in laseh): mollem mālis barbam Lucr., barba demissa Sen. rh. na dolgo dol viseča, tako tudi: demissae comae Pr., demissus crinis, demissi capilli O., demissus capillus Plin. iun.; pesn. (preneseno na osebo): intortos demissus vertice crines (grški acc.) Sil. β) (o oblačilih): d. latum pectore clavum H., togam ad calceos usque d. Q., usque in pedes demittitur toga Sen. rh.; pt. pf. demissus 3 = valovito (na dolgo) se spuščajoč: ad talos demissa purpura Ci., tunicam demissam habent ad talos Varr. fr., laena demissa ex humeris V., demissa stola H., tunica demissa H., Pr. razpasana, praetexta demissa ad talos Q., indumenta in talos demissa Aur.; prim.: demissis fugere manibus Pl. = z rokami mahaje, hitro, demissa in armos pendebant monilia O. so visele dol na …

3. pren.
a) d. aliquem periculo Pr. rešiti koga nevarnosti.
b) eo rem demittit Epicurus, … nulli umquam esse credendum Ci. toliko popušča, da dovoli, da …

II.

1. (z osebnim obj.)
a) voj. (dol) poslati, ukazati komu odriniti dol (v): levem armaturam, agmen, agmen in inferiorem campum ali in vallem infimam ali in Thessaliam L., exercitum in planitiem, in vallem Front.; refl. se demittere dol se pomakniti (pomikati): se in iniquum locum d. C., cum se maior pars agminis in magnam convallem demisisset C.; se in Ciliciam d. Ci. dol … napotiti se; met.: d. navem … secundo amni L. po vodi dol poslati, fessas d. naves V., arma, classem … Rheno (po Renu) d. T., castra … ad ripas fluminis d. Hirt. dol premestiti.
b) v nevojaškem smislu dol poslati: aliquem caelo (abl.), ab aethere, ab alto V.; preg.: de caelo demitti L. ali demitti caelo Q. z neba poslan biti, z neba priti = na nadnaraven način nastati; (s stvarnim obj.) splavati pustiti (puščati): pecora secundā aquā (po vodi) farinam doliis secundā aquā Front.; pesn. (dol) poslati: currum ab aethere O., ex omni caelo nimbos O., caelo imbrem V. ali imbres caelo (abl. = z neba) O. deževati da(ja)ti; pren.: d. aliquem ad imos manes V. = v podzemlje (k Hadu) poslati = smrt mu zadati (prim.: ψυχὰς Ἄϊδι προΐαψεν Hom.); tudi z dat.: aliquem d. Neci ali morti (Morti), multa virûm demittit corpora Morti, multos Danaûm demittimus Orco V., habentque Tartara Panthoiden iterum Orco demissum H., corpora … Stygiae demittite nocti O., ut … proceres rerum demiserit umbris Sil.

2. pren. demitti (ab) aliquo izhajati (izvirati) od … , kakega rodu biti: ab alto demissum genus Aeneā H. izhajajoč, a magno demissum nomen Iulo V., Chronis Tyrii demissus origine Cadmi Stat., Romanum Troiā demissum … exsecutus T. — Od tod adj. pt. pf. dēmissus 3, adv. - ē,

1. (dol) viseč, naprej nagnjen: funis, aures V., demissis humeris esse Ter., demissis cervicibus Pr.

2. occ.
a) nizko stoječ (ležeč): campestria ac demissa loca C. rodovitne nižave, loca demissa ac palustria C. močvirnate nižave.
b) nizek: ne, si demissior (prenizko) ibis, unda gravet pennas, si celsior (previsoko), ignis adurat O., demissus pronusque pulvinus Plin. iun., demissiores ripae Auct. b. Alx., Plin., demissius volare O.

3. pren.
a) (o glasu) zamolkel, tih: demissā voce locuta est V.
b) (o osebah ali njihovem duhu, govoru) α) pohleven, ponižen, skromen, preprost: quae proborum, demissorum, non acrium sunt Ci., orator demissior Ci., sermo demissus atque humilis Ci., multum demissus homo H., demissae puellae Pr., ut ille superbissimus titulus modestus atque etiam demissus videretur Plin. iun., humiliter demisseque sentire Ci., suppliciter demisseque respondere Ci., haec quam demississime et subiectissime exponit C., petere ab aliquo demisse et flebiliter Val. Max., demisse ambulans Amm. β) malodušen, pobit, potrt, obupan: videsne tu illum tristem, demissum? Ci., quis P. Sullam nisi maerentem, demissum afflictumque vidit … ? Ci., neque illum tristem semperque demissum sperare possim … fore Q., animus demissus et oppressus Ci., fracto animo et demisso Ci. ep., demissiore animo L., se tueri non demisse, sed parum fortiter Ci.
c) (po položaju) nizek, reven, siromašen, ubožen: qui demissi in obscuro vitam habent S.

denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero

denga samostalnik
medicina (bolezen) ▸ dengue betegségTrenutno potekajo programi za razvoj cepiva proti dengi, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe. ▸ Most folynak a dengue betegség elleni védőoltás kifejlesztését célzó programok, melyek mind a négy típust lefedik majd.
Denga včasih vpliva na številne druge sisteme v telesu, bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge. ▸ A dengue betegség néha számos más rendszer működésére is kihat a szervezetben, akár önmagában, akár a dengue-láz klasszikus tüneteivel együtt.
Klasifikacija Svetovne zdravstvene organizacije leta 2009 mrzlico denga razvrsti v dve skupini: nezapleteno in hudo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet 2009-ben két típusra osztotta a dengue-lázat: szövődménymentes és súlyos típusra.
Denga se lahko prenese tudi prek okuženih izdelkov iz krvi in prek darovanja organov. ▸ A dengue fertőzött vérkészítmények és szervátültetés útján is terjedhet.
Običajno so ljudje, ki so okuženi z virusom denga, brez simptomov (80 %) ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov. ▸ A dengue vírussal fertőzött emberek általában tünetmentesek (80%) vagy olyan enyhe tüneteket produkálnak, mint a szövődménymentes láz.
Sopomenke: mrzlica denga

déni [deni] masculin, vieilli tajitev; odklanjanje

déni (de justice) odklonitev, da bi komu pomagali do pravice, mu bili pravični

dénier [denje] verbe transitif zanikati; odrekati; ne priznavati

je vous dénie le droit de me juger odrekam vam pravico, da bi me sodili