Franja

incōnscio

A) agg. (m pl. -sci; f pl. -scie, -sce) nezaveden; ne zavedajoč se; podzavesten:
corse in aiuto inconscio del pericolo tekel je na pomoč, ne da bi se zavedal nevarnosti

B) m psihol. podzavest, podzavestno:
inconscio collettivo kolektivna podzavest

in-cōnscius 3 ne (so)vedoč: me inconscio Cass. brez moje vednosti.

in-cōnspicuus 3 neviden, ne bijoč v oči, neopazen, neznaten: Fl.

in-cōnsultus 3, adv. -ē

1. (za svet) ne (po)vprašan; skoraj vedno v abs. abl.: Suet., Amm. idr., inconsulto senatu L. ne da bi povprašal senat; metaf.: inconsulta pietate Cod. Th.; vendar tudi (pesn.): antraque maesta silent inconsultique recessus Cl.; od tod occ. (in meton.): „ne da bi zvedel za svet, ne da bi dobil svet“, torej: brez odgovora, brez sveta, neposvetovan: Lucan., inconsulti abeunt V. ne da bi dobili nasvet.

2. „ne da bi se posvetoval“, torej: nepremišljen (act. in pass.), nepreudarjen, nepreudaren, nespameten: H., Sil., Sen. ph., Suet. idr., haec homo inconsultus et temerarius non videbat Ci., inconsultam rationem vituperare Ci., inconsulte et incaute L., inconsultius procedere C.; subst. in-cōnsultum -ī, n nepremišljeno ravnanje, nepremišljenost: Sil.; adv. abl. incōnsultō = incōnsūlte: Corn., Paul., Ulp. (Dig.).

in-continēns -entis, adv. incontinenter

1. ki se ne drži v pravih mejah, nevzdržen, nezmeren, z malim nezadovoljen, neskromen: Pl., Ambr., Cels., manus H. predrzna, i. Tityos H. pohoten, nihil incontinenter facere Ci.; z gen.: i. sui Sen. ph.

2. ne obdržujoč, ne zadržujoč v (pri) sebi: uterus Plin.

incontinent [inkɔ́ntinənt] pridevnik (incontinently prislov)
neobrzdan, nezadržen, razuzdan, pohoten
medicina ki ne more zadržati blata ali vode

to be incontinent of a secret ne moči zadržati skrivnosti zase

incontrôlable [-trolabl] adjectif ki se ne da kontrolirati, nadzirati

incontrollabile agg. nepreverljiv, nepreverjen; ki se ne da kontrolirati; neukrotljiv:
voci incontrollabili nepreverjene govorice

in-conveniēns -entis (in [priv.], convenīre)

1. ne soglašajoč, nesoglasen, nepodoben (naspr. similis): Q., Cass. in Ci. ep., non i. corpus et par est color Ph.

2. „ne v soglasju“, torej: neprikladen, neprimeren, nespodoben: Ap., Vulg., Ambr., Lact.; adv. inconvenienter neprimerno, nespodobno: Aug.

inconvincibile agg. neprepričljiv; ki se ne da prepričati

increvable [ɛ̃krəvabl] adjectif (pnevmatika) ki ne poči, ne dobi luknje; populaire, figuré neutruden, neugnan

incristallisable [ɛ̃kristalizabl] adjectif ki se ne more kristalizirati

incrochetable [ɛ̃krɔštabl] adjectif ki se ne da odpreti z vetrihom

serrure féminin incrochetable pred vlomom varna ključavnica

incultivable [-tivabl] adjectif ki se ne da obdelati ali kultivirati

in-cūnctāns -antis (in [priv.], cūnctārī) ne mudeč ali obotavljajoč se, brez obotavljanja (pomišljanja), nemudoma: Iul. Val., Ap., Lact.

in-cūnctātus 3 (in [priv.], cūnctārī) ne da bi se mudil, „ne pomudivši se“, ne mudeč se, brez obotavljanja, nemudoma: Ap.

incurante agg. brezbrižen; ki se ne meni:
incurante del pericolo si gettò nella mischia ne da bi se menil za nevarnost, je planil v metež

in-custōdītus 3 (in [priv.], cūstōdīre)

I. pass. nezastražen, ne(za)varovan, nečuvan: huc illuc cursavit incustoditus T., i. ovile O., urbs T. nezasedeno. —

II. metaf.

1. pass.
a) neskrivan, neprikrivan: amor T.
b) neopazovan, ne(pri)držan, pretrgan, prenehan: observatio dierum T.

2. act. (med.) ne čuvajoč se, nepreviden, neoprezen: incustoditus nimis et incautus Plin. iun.

in-dēbitus 3 (in [priv.], dēbēre) nezaslužen, ne pripadajoč po pravici, nepristoječ: praemia O., regna V.; adv. indēbitē protipravno, nepristojno, ne tako kakor pristoji, ne iz dolžnosti, nezasluženo: Paul., Eccl.; v enakem pomenu tudi indēbitō: Icti.; subst. indēbitum -ī, n nezasluženo, nepripadajoče: Icti.

in-deceō -ēre

I. (in [priv.], decēre) slabo prilegati se, ne poda(ja)ti se: aliquem Plin. iun.

— II. (in [praep.], decēre) prilegati se, podajati se: Gell. (o obleki).