igra|ti (-m) zaigrati
1. igre: spielen (za um, za velik denar hoch); damo/domine/šah/tarok: Dame/Domino/Schach/Tarock spielen, pasijanso: eine Patience legen; poker: pokern; karte: Karten spielen
dobro/slabo igrati karte ein guter/schlechter Kartenspieler sein
v lotu: Lotto spielen
igrati za denar um Geld spielen
2. športne igre:
nogomet/rokomet/tenis/golf … Fußball/Handball/Tennis/Golf spielen
3. v gledališču itd.: spielen, schauspielern, (eine Rolle) mimen
4. instrumente: flavto/klavir …: Flöte/Klavier … spielen; flavto, gosli, trobento, pozavno, orgle: flöten, geigen, trompeten, posaunen, orgeln
igrati rock glasbo rocken
igrati prvo violino die erste Geige spielen (tudi figurativno)
ki ga je mogoče igrati spielbar
5.
igrati naprej weiterspielen
|
igrati veliko vlogo figurativno eine große Rolle spielen
ne igrati nobene vloge keine Rolle spielen
figurativno igrati z odprtimi kartami mit offenen Karten spielen
igrati dvojno igro ein doppeltes Spiel treiben
Zadetki iskanja
- in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - indiētro
A) avv.
1. nazaj:
avanti e indietro naprej in nazaj
l'orologio è indietro, va indietro ura zaostaja
dare indietro qcs. kaj vrniti, vračati
tirarsi indietro pren. umakniti, umikati se (obveznostim)
essere, rimanere indietro in qcs. v čem zaostajati
essere indietro pren. malo razumeti
fare macchina indietro pren. sneti besedo, umakniti se
2.
all'indietro nazaj; v obratno smer:
cadere all'indietro pasti vznak
B) inter. nazaj! - ingérer [ɛ̃žere] verbe transitif dovajati (hrano) v želodec, médecine použiti
s'ingérer vmešavati se, vtikati se, svoj nos vtikati (dans quelque chose v kaj)
s'ingérer dans les affaires d'autrui vtikati se v tuje zadeve; figuré naprej se riniti (auprès de pri) - ingressus -ūs, m (ingredī)
I. korakanje, hoja: Plin., Q., Sil., Suet., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio Ci., ingressu prohiberi C. ne moči naprej stopati, ne moči se ganiti, odorantes ingressūs tuos Ci. tvojo sled, tarditatibus in ingressu uti mollioribus Ci., instabilis i. L. —
II.
1. vstop, prihod, vhod: qui fuit ingressus eius in forum? Ci., Antonii i. in castra Vell., haec tibi in ipso ingressu meo scripsi Plin. iun. takoj pri svojem prihodu v provinco; occ. napad, naval: ingressūs hostiles intercipere T. zadrževati, per alveum veterem, qui siccatus ingressum praebebat, urbem intravit Front.; meton. vhod (kraj): trini ingressus Prud.
2. metaf. pričetek, začetek: unde ingressūs ... experientia cepit V. se je pričela, Cannensis pugnae temerarius ingressus Val. Max., operum Vitr., utriusque operis Q., in ingressu Q. na začetku = v predgovoru, in ingressu adulescentiae suae Aug., Ianus Iunonius, quasi non solum mensis Ianuarii, sed mensium omnium ingressus tenens Macr. - inter-mittō -ere -mīsī -missum
1. vmes da(ja)ti, dejati (devati), položiti (polagati), postaviti (postavljati); pass. vmes ležati: trabes paribus intermissae spatiis C., valle intermissa C. ker je bila vmes dolina; occ. vmes prazno (nezasedeno) pustiti (puščati); pass. vmes prazen ali odprt biti, ležati: planities intermissa (= brez) collibus C., loca custodibus intermissa L., mediocribus spatiis (passibus CCCC) intermissis C., per intermissa moenia urbem intrarunt L. skozi vrzeli v zidu, pars oppidi a flumine intermissa C., quā erat opus intermissum C., intermissa munimenta L., nunc continua nunc intermissa tecta villarum Plin. iun. nepretrgane … na samem stoječe, perexiguo intermisso spatio C.
2. metaf.
a) (delo, … ) začasno ustaviti (omittere = popolnoma ustaviti), (p)opustiti ((p)opuščati), prekiniti (prekinjati), preneha(va)ti: proelium, iter C., laborem C., O., dilectum C., studia Ci., ludos Suet., ludorum solemnia L., cultum agrorum L., rerum curam T., ob iustitium solita munia T., paulisper otium Plin. iun., hoc intermisi, quoad non licuit Ci., verba intermissa O. pretrgane, ludi intermissi Ci., L., forensibus negotiis intermissis Ci., iurisdictis intermittitur Ci., hoc solum vectigal aliis intermissis non conquiescit Ci., libertas intermissa Ci. ki so se ji začasno odpovedali, intermissa bella H., bellum saepius intermissum Suet., intermissus tamdiu mos Plin. iun., magistratum intermittere C. začasno ne postaviti, suspendirati; z inf.: opustiti (opuščati), nehati: non intermittebas donum adferre Ci., non intermittit caelum nitescere Ci., obsides dare intermiserant C., i. alicui litteras mittere Ci., non ille intermisit adfirmare se sine morā venire Ci.; za zanikanim glag. quin: hoc opus numquam intermittendum est, quin (ne da bi) omnibus instauretur annis Col.; med. in intr. popustiti (popuščati), odneha(va)ti, poneha(va)ti, preneha(va)ti, poleči (polegati), tudi polegati se, preneh(ov)ati: mediā circiter nocte vento intermisso C. je nastalo brezvetrje, paulum intermissā flammā C., quā (parte) flumen intermittit C. kjer preneha (= ne teče), (in canendo) nihil intermittere Ci., non intermittunt hostes C. prihajajo enakomerno, neprenehoma, brez prestanka, proelia non intermittunt Hirt. se nadaljujejo, trajajo neprenehoma naprej, aves intermittentes (v presledkih, prenehoma) bibunt Plin., febris intermittit Cels. ima presledke, prenehuje (= je mrzlica), tertiana, quae ex toto intermittit Cels., si (vitia eius) non desinent, intermittent Sen. ph.; z acc. časovnega raztezanja: ut reliquum tempus (preostali čas) a labore intermitteretur C. se preneha z delom.
b) čas zamuditi (zamujati), izgubiti (izgubljati), pustiti (puščati), da preteče, ne porabiti (porabljati) ga, ne zapraviti (zapravljati) ga: dies intermissus saepe perturbat omnia Ci., ter intermissa die Ci., intermissa nocte C., puncto temporis, brevi tempore, triduo, spatio intermisso Ci., C., paucis mensibus intermissis Cu., ne quem diem intermitterem, has dedi litteras Ci., nulla pars noctis ad laborem intermittitur C. vsaka nočna ura se porabi nepretrgoma za delo; za zanikanim glag. quin: nullum tempus intermiserunt, quin legatos mitterent C., neque ullum fere diem intermittebat, quin quid in quoque esset animi ac virtutis suorum perspiceret C., numquam unum intermittit diem, quin semper veniat T. - in-vādō -ere -vāsī -vāsum
I.
1. siloma (nasilno) vstopiti, vniti (vhajati), iti (priti) kam, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati): cum illa manus Clodiana invadit Ci., cum in eas urbes cum exercitu invasisses Ci., quocumque ignis invasit Ci., quo Atheniensium classis sola invasit Ci., in oppidum Pl., collum invasit Ci. ga je strastno objel; trans.: stopiti (stopati), iti v ali na kaj, nastopiti (nastopati): tuque invade viam V., invadunt urbem V., paras invadere portūs V., pontibus amnem Sil., lutum pedibus Ap., alicuius pectus amplexibus Petr. objeti, aliquem invadere et osculari Petr. objeti in poljubiti, aliquem basiolis i. Petr. poljubiti, nati colla lacertis i. Sil. sina objeti.
2. metaf. drzno (po)lotiti (lotevati) se česa, kaj podvze(ma)ti, zače(nja)ti, drzno dvigniti (dvigovati) se nad koga, kaj: invadunt Martem (= pugnam) clipeis V., aliquid magnum i. V., pugnam Gell., pugnam sagittis Cu., certamina Sil., bella Sil., proelia Mart. —
II.
1. occ. (sovražno) se koga (česa) lotiti, planiti na koga, prodreti, iti nad koga, vdreti kam: in Galliam invasit Antonius Ci., in rupem invadere Cu. vdreti (vdirati) po skali, ut in Caecinam cum ferro invaderet Ci., in hostem Ci., Iubae in barbam Suet. zgrabiti za brado; od tod pren. roparsko lotiti (lotevati) se česa, hoteti polastiti se česa, hoteti ugrabiti, lastiti si: in huius praedia, in alienam pecuniam, in illa bona, in huius fortunas, in vectigalia, in nomen Marii i. Ci. hoteti se polastiti, ugrabiti, in arcem causae illius i. Ci. lotiti se najmočnejše strani te stranke; trans. (nenadoma) popasti, napasti (napadati), prije(ma)ti, zgrabiti koga: Xerxes Europam invasit N., invadunt Samnites castra L., Epirum Cu., agmen C., canes aliquem invadunt Col., resistentes in lecto cubantem N., copias Pompei Suet., leones invadunt greges O., ovilia leo faucibus i. Sil., Cononem seditio militum i. Iust., hostes invadi posse S., invasus locus Cod. Th., invasu subito terga Amm.; occ.: biduo tria milia stadiorum invadit T. v dveh dneh se pomakne v napadu na 3000 stadijev dolgi poti naprej, prepotuje v dveh dneh 3000 stadijev dolgo pot; pren.: roparsko se polastiti, siloma si prisvojiti, polakom(n)iti se česa: fasces et ius praetoris T., argentum Ci., pallium Petr., cibum avidius Aur., bona defunctae Suet., tyrannidem, rem publicam Iust., consulatum Suet., Aur., munera, nostros fasces, clavum regendae patriae Sil., summam rem Amm., potentiam, regnum, imperium Aur.
2. metaf.
a) (z besedami) koga trdo prije(ma)ti, razjeziti (zahuditi) se, zahruti nad kom, zadreti (zadirati) se na koga, hudovati se na koga: continuo invadit … V., consules invadit T. postavi (pokliče) na odgovor, vzame v strah, aliquem minaciter i. T.
b) (o afektih, strasteh, boleznih) pritisniti (pritiskati), prikrasti se, zajeti (zajemati), navdati (navdajati), uperiti (se), vplesti se, zavladati, (po)lotiti se, (po)lotevati se; abs.: tantus repente terror invasit C., invadit avaritia, lubido S., dulcedo L., dolor Ter.; z dat.: furor invadit improbis Ci., misero invadunt flemina Pl., his mortis metus Lucr., cupiditas plerisque Varr. ap. Non., quibus invasit timor Gell.; na vprašanje kam? z in: invasit vis morbi in corpus meum L., pestis in vitam Ci., avaritia in animos S., dolor in oculos invasit Lucr., vis avaritiae in animos eorum invasit L., malum in rem publicam Ci., terror nominis Alexandri in orbem terrarum Iust.; trans. napasti (napadati), obiti (obhajati), prevze(ma)ti, sprelet(av)ati, zgrabiti, (po)lotiti (lotevati) se koga: pestilentia populum invasit L., scabies corpora invasit Cu., morbus aliquem invadit Pl., eos atrox belli fama invasit L., med njimi se je razširil, metus reliquos S., tantus omnes terror L., exercitum pavor Cu., cupido homines Plin. iun., tanta libido plerosque S., aliquem rabies L., tanta rabies animos Iust., aliquem senectus Col., aliquem sollicitudo Iust.
Opomba: Sinkop. inf. pf. invasse: Luc. fr. — Vulg. soobl. in-vādō -āre: Iul. Val. - ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se
ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:
¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:
voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:
ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:
ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:
ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:
ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:
ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen - it1 [it]
1. osebni zaimek
ono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)
it writes well (svinčnik itd.) dobro piše
it is John John je
it is soldiers (to) so vojaki
Oh, it was you ah, ti si bil
2.
subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcij
it rains dežuje
it is cold mrzlo je
it seems videti je
it says in the letter v pismu piše
what time is it? koliko je ura?
how is it with your promise? kako pa kaj s tvojo obljubo?
it is 6 miles to je šest milj do
3.
poudarjena oblika
it is to him that you should turn nanj bi se moral obrniti
4.
za predlogi
at it pri tem
by it s tem
for it za to
in it v tem
of it od tega, iz tega
to it k temu, na tem
5.
nedoločni objekt
confound it! da bi ga vrag pocitral
to fight it boriti se
to go it spustiti se v kaj, lotiti se česa
to foot it iti peš, plesati
to cab it peljati se s taksijem
to lord it igrati gospoda
to run for it teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.
to keep at it naprej kaj delati
we have had a fine time of it odlično smo se zabavali
I take it that domnevam, da
there is nothing for it but to obey moramo pač ubogati
little was left of it od tega je malo ostalo
6. povratni
sebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)
the war brought with it vojna je prinesla s seboj - iti1 (grem, šel) oditi; hoditi
1. peš: gehen (hitro/počasi schnell/langsam, vzravnano gerade, zgrbljeno gebückt, bos barfuß, s palico am Stock, po prstih auf Zehenspitzen, pod roko eingehakt, peš zu Fuß); v visokih petah: stöckeln
2. z namenom:
iti plesat/pit/volit tanzen/trinken/wählen gehen
iti spat zu Bett gehen, schlafen gehen
iti po (kaj) (prinesti) holen
iti iskat holen gehen, hereinholen, wegholen, zurückholen
iti nakupovat einen Einkaufsbummel machen
iti rakom žvižgat [flötengehen] flötengehen
3.
moči iti -können (skozi durchkönnen, noter hineinkönnen …)
morati iti -müssen (skozi durchmüssen, noter hineinmüssen …)
smeti iti gehendürfen, -dürfen (skozi durchdürfen, gor hinaufdürfen, stran fortdürfen …)
4. s prislovi:iti čéz sem: herübergehen, tja: hinübergehen, figurativno pri kartanju: überstechen, übertrumpfen, pri kuhanju: überkochen
|iti dol sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti gor sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti mimo vorbeigehen, passieren, (minevati) vorübergehen
|iti naprej weitergehen, [vorwärtsgehen] vorwärtsgehen, pred drugimi: vorgehen, iz kakega kraja: weiterziehen
|iti narazen [auseinandergehen] auseinander gehen, figurativno (zrediti se) in die Breite gehen
|iti navzdol abwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti navzgor aufwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti nazaj zurückgehen
|iti noter sem: hereingehen, tja: hineingehen
|iti predaleč zu weit gehen ( tudi figurativno ), figurativno zu weit führen, (pretiravati) es zu weit treiben
|iti proč weggehen, fortgehen
|iti sem hergehen
|iti skozi durchgehen (tudi figurativno)
|iti stran weggehen
|iti tja hingehen
|iti ven ausgehen (tudi figurativno), (tja:) hinausgehen (iz aus), sem: herausgehen (iz aus)
ne iti ven zaradi bolezni: das Haus hüten
5. s predlogi:iti čez cesto, mejo ipd: hinübergehen
figurativno iti čez trupla über Leichen gehen
|iti do:
iti do kosti krik ipd.: durch und durch gehen, strah: in die Beine fahren, iti do srca nahegehen, zu Herzen gehen; figurativno iti do dna čemu einer Sache auf den Grund gehen
|iti iz:
figurativno iti iz lima aus den Fugen gehen
iti iz rok v roke von Hand zu Hand gehen
figurativno ne iti iz glave im Kopf herumgehen
|iti k/h komu: zu (jemandem) gehen, (jemanden) aufsuchen
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
iti k maši/spovedi zur Messe/Beichte gehen
|iti med ljudi: unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
|iti mimo česa: vorbeigehen an, sprevod: vorüberzieheniti na:
iti na fronto an die Front rücken, ins Feld rücken
iti na izlet einen Ausflug machen, peš: eine Wanderung/Tour machen
figurativno iti na jetra komu (jemandem) auf den Wecker fallen/gehen, an die Nieren gehen
figurativno iti na limanice komu (jemandem) ins Garn gehen, auf den Leim gehen
iti na lov auf die Jagd gehen, figurativno za glasovi: auf Stimmenfang gehen
iti na obisk einen Besuch machen
iti na oglede auf Brautschau gehen
iti na operacijo sich einer Operation unterziehen
iti na počitnice in die Ferien gehen, in/auf Urlaub gehen
iti na potovanje eine Reise machen
iti na račun koga/čigav auf Konto des … gehen
iti na roko an die Hand gehen
iti na smeh Xu einen Lachreiz verspüren (X verspürt …)
iti na sprehod einen Spaziergang machen
iti na stran (na potrebo) austreten, die Notdurft verrichten
iti na vodo Wasser lassen
iti na živce (jemandem) auf die Nerven fallen/gehen, (jemanden) nerven
|iti naproti komu: (jemandem) entgegengehen, dogodku: (einem Ereignis) entgegensehen
|iti od:
iti od koščice sich vom Stein lösen
figurativno iti od rok delo: gut gehen, von der Hand gehen
|iti po kaj (etwas) holen, herbeiholen
iti po gobe figurativno in die Binsen gehen, zum Teufel gehen
|iti po čem:
iti po stopinjah koga in (jemandes) Fußstapfen treten
figurativno mrzlo iti po hrbtu kalt über den Rücken laufen
|iti pod:
figurativno iti pod kožo [nahegehen] nahegehen, strah: in die Glieder fahren
iti pod vlak sich vor den Zug werfen
|iti pred (jemandem) vorausgehen
|iti preko über (etwas) gehen, (etwas) überschreiten, (segati preko) hinausreichen über, figurativno hinweggehen über, (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen
|iti proti zugehen auf
|iti skozi kaj: durch (etwas) durchgehen, hindurchgehen, figurativno durchpassen
|iti v gehen in; hineingehen (in), v posodo ipd.: hineinpassen in
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
iti v gore in die Berge gehen
iti v inozemstvo ins Ausland gehen, za stalno: außer Landes gehen
iti v kino ins Kino gehen
iti v korak z Schritt halten mit (tudi figurativno)
figurativno iti v nič bachab gehen
figurativno iti v nos in die Nase fahren/stechen
iti v pokoj in Rente gehen, sich zur Ruhe setzen
figurativno iti v prazno auspuffen
iti v promet weggehen, Abnehmer finden
figurativno iti v račun passen, behagen
iti v smrt dem Tod entgegengehen
|iti s/z česa: figurativno
lahko/težko iti z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen
|iti s/z kom/čim: gehen mit, mitgehen
iti s časom (naprej) mit der Zeit gehen
iti z roko v roki einhergehen mit, Hand in Hand gehen mit
|iti za mehanika ipd.: eine Stelle als (Mechaniker) annehmen
|iti za kom: hinter … gehen, (jemandem) hinterhergehen, (jemandem) nachgehen
6.
iti svojo pot seines Weges gehen
zadeva: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen
|iti vase figurativno in sich gehen, mit sich zu Rate gehen - íti (grém)
A) imperf., perf.
1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore
12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
B) íti se (grém se) imperf. refl.
1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa - íti (grem) aller, marcher, se rendre, passer
iti iz, ven sortir
iti (grem) gor monter
iti (grem) dol descendre
iti (grem) po aller chercher
iti (grem) mimo passer devant (ali à côté, près de)
iti (grem) naprej poursuivre, continuer (son chemin)
iti (grem) nazaj (s'en) retourner, rebrousser chemin, revenir sur ses pas, reculer
dež gre il pleut
toča gre il grêle, il tombe de la grêle
sneg gre il neige
iti (grem) za kom suivre quelqu'un
gre za kaj il s'agit, il est question, il y va de
iti (grem) po sreči prendre une bonne tournure, s'annoncer bien
za to ne gre cela n'entre pas en ligne de compte, il n'est pas question de cela
to mi gre cela me revient de droit
bo že šlo ça ira, ça s'arrangera - ȉzlika ž
1. pretveza: on to radi pod -om da pomaže prijatelju
2. videz: gradske gospodice to su gljive otrovnice pod -om rumen-ruže; za izliku prisl. navidezno: to nije ozbiljno, samo je za izliku; mladić bi htio svoju igračicu uhvatiti, koja mu jednako na izliku izbjegava mladenič bi rad ujel svojo plesalko, ki mu kar naprej, kot se zdi, uhaja, ki se mu, kot se zdi, kar naprej izmika - izpopolnjevanj|e srednji spol (-a …)
1. die Vervollkommnung, die Vervollständigung; (razvijanje naprej) die Weiterentwicklung
2. izobraževanje: die Fortbildung, Weiterbildung - izvolíti to elect; (z glasovanjem) to vote; to return
izvolíti z dvigom rok to elect by a show of hands
izvolíti s tajnim glasovanjem to elect by secret ballot
bil je izvoljen z veliko večino he was voted in by a big majority
izvolilo ga je njegovo prejšnje volilno okrožje he was returned by his former constituency
bil je izvoljen za župana he was elected mayor
bil je izvoljen za predsedujočega he was voted into the chair, he was elected to the chair, he was elected chairman
izvolite sesti! sit down, please!
izvolite zapreti okno! be so kind as to shut the window!
niti pogledati ni izvolil! he did not even so much as look at it!
izvolite! (tu imate!, vzemite!) here you are!
izvolite (iti naprej)! after you! - jadikovati glagol
pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ siránkozik, sopánkodikjadikovati nad usodo ▸ siránkozik a sorsa felettjadikovati nad krivico ▸ siránkozik az igazságtalanságonjadikovati o bolečinah ▸ siránkozik a fájdalom miattNe gre, da bi kar naprej samo jadikovali in se smilili sami sebi, je treba tudi kaj narediti. ▸ Nem siránkozhatunk, és sajnáltathatjuk magunkat állandóan, tenni is kell valamit.
Starši neprestano jadikujejo nad težavnostjo in preobremenjenostjo osnovnošolskih otrok. ▸ A szülők állandóan sopánkodnak az általános iskolás gyerekek nehézségei és túlterheltsége miatt. - jaha|ti (-m) reiten (tudi figurativno); -reiten (brez predaha durchreiten, na čelu voranreiten, vorausreiten, naprej vorreiten, naproti/nasproti entgegenreiten, proti komu/čemu zureiten auf, skozi durchreiten durch, v hineinreiten (in))
jahati na čem figurativno herumreiten auf
učiti se jahati Reitunterricht nehmen - jajčnik samostalnik
1. ponavadi v množini (spolni organ) ▸ petefészekrak jajčnikov ▸ petefészekrákvnetje jajčnikov ▸ petefészek-gyulladásodstranitev jajčnikov ▸ petefészkek eltávolításacista na jajčniku ▸ ciszta a petefészekbenlevi jajčnik ▸ bal petefészekpolicistični jajčnik ▸ policisztás petefészekjajčniki izločajo hormon estrogen ▸ a petefészkek ösztrogénhormont termelnekjajčece se sprosti iz jajčnika ▸ a petesejt kiszabadul a petefészekbőlVse od pubertete naprej dozori v jajčniku približno enkrat na mesec jajčece. ▸ A serdülőkortól kezdve körülbelül havonta egyszer a petefészekben petesejt érik meg.
2. (jed) ▸ tojásrántotta, omlett
Pečen jajčnik ohladimo, zvrnemo iz pekača in ga narežemo na kocke. ▸ A megsült rántottát hűlni hagyjuk, kiborítjuk a serpenyőből és kockákra vágjuk. - jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik
jambe artificielle, articulée umetna noga
jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
jambe de force podpornik pri strešni gredi
gras masculin de la jambe meča
par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
courir à toutes jambes teči, kar noge neso
je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
la peur donne des jambes strah požene moč v noge
faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
faire des ronds de jambe koketno se vesti
jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah - jȁrac jârca m
1. kozel: jarac, koza i mladunčad; dati -u da čuva kupus; derati -a v otroški igri se obešati z nogami na drog ali vejo; derati svoga -a kar naprej delati; musti -a u rešeto delati nekaj brezsmiselnega; sudbina jarac muhava usoda; babini -i marčev sneg
2. Jarac astr. ozvezdje kozorog
3. telovadna koza, koza za žaganje drv: u sokolani preskakivati -a
4. mož nezveste žene