Franja

sobresueldo moški spol dodatek k plači, stranska plača

sōlstitiālis (v rokopisih tudi solistitiālis) -e (solstitium)

1. k poletnemu sončnemu obratu (poletnemu solsticiju) sodeč, h kresu sodeč, kresen, solstícijski, „soncestájen“ (naspr. brūmālis): dies Ci. najdaljši dan (ko stopi sonce v ozvezdje Raka in se začne poletje), canceris ut vertat (sc. sol) metas ad solstitialīs Lucr., nox O. najkrajša noč, circulus Varr., Plin. ali orbis Ci. rakov obratnik (povratnik) = severni povratnik, tempus O., Vitr., exortus Plin. ali ortus sideris Iust. ob kresu, occasus Plin. ob kresu, herba Plin. „krésnica“ (neka ob kresu cvetoča rastl.).

2. meton.
a) k poletni vročini sodeč, poleten: herba Pl. mlada travna bilka poleti, acini Plin., spina Col., morbus Pl. malarija, solstitiali tempore tam multa venatio L. sredi poletja.
b) sončen: annus Serv., anno, qui solstitiali circumagitur orbe L. v sončnem teku od kresa do kresa.

Solvēnsis -e sólvski, solvénski = k mestu Solva (Solva) v Noriku sodeč: Flavium Solvense (oppidum) Plin. Solvski (Solvenski) Flavij = Solva.

sommovimento m

1. razburkanje, razburkanost; ščuvanje k uporu

2. nemir; vstaja

sommuōvere^* v. tr. (pres. sommuōvo)

1. knjižno razburkati

2. pren. naščuvati k uporu

somniculōsus 3, adv. -ē (somniculus (demin. somnus) spanček)

1. dremoten, dremljiv, dremav, zaspan, k spanju nagnjen: senectus Ci., villicus, genus mancipiorum Col., etesiae Sen. ph., glires Mart., somniculose (h)eri imperia persequi Pl., haud somniculose hoc agendumst Pl.

2. act. uspavajoč, spanje (spanec) prinašajoč, od tod metaf. povzročajoč okorelost (otrdelost), usmrčujoč, smrten: aspis Cinna ap. Gell.

soplar v-, iz-pihati; vdihniti; figurativno izmakniti, suniti; prigovarjati k; ovaditi; pihati, sopsti, težko dihati

le sopló la novia nevesto mu je odvzel
soplar (de firme) biti dober pivec
quitar soplando odpihniti
soplarse veliko piti ali jesti; napihniti se
soplarse las manos v roke pihati (v mrazu); biti prevaran v svojem naklepu; kratko potegniti

soprappaga f

1. dodatek k plači, nagrada

2.
per soprappaga povrh

sospingere^* v. tr. (pres. sospingo)

1. pognati, riniti:
sospingere lo sguardo gledati
il vento sospingeva la barca al largo veter je gnal čoln na odprto morje

2. pren. spodbuditi, spodbujati; siliti k čemu

sous-amendement [amɑ̃dmɑ̃] masculin, juridique dodatni predlog k amandmaju

spallare v. tr. (pres. spallo) voj. prisloniti puško k ramenu

Spaltpilz, der, Pflanzenkunde gliva cepljivka; figurativ nagnjenje k razdoru

spīritālis ali (po drugih rokopisih) spīrituālis -e (spīritus)

1. k zraku sodeč, zračen: machinarum genus spiritale Vitr. stroj na zrak (ki deluje po takšnem principu kot orgle).

2. dihalen, dihanju (za dihanje) namenjen: fistula Lact., arteriae Arn., tractus Arn. dihanje, zajemanje sape, vzdih.

3. dúšen, dušéven, duhóven (naspr. carnālis mesén, poltén): charismatum, bellum, substantiae quaedam Tert., spiritali lacte pectus irriges Prud., gratia Vulg. duhovna, homo Vulg., spiritualibus spiritualia comparare Vulg.; n. pl. subst.: spirit(u)alia nequitiae Eccl. hudobni duhovi malopridnosti (pokvarjenosti). Adv. spīrit(u)āliter po duhu, dušno, duševno, duhovno (naspr. corporāliter): Eccl., Vulg.

Spottlust, die, nagnjenje k norčevanju

squeeze² [skwi:z] prehodni glagol
stisniti, stiskati
pogovorno stisniti k sebi; stlačiti, (z)mečkati, ožemati, ožeti, iztisniti (out of, from iz)
izcediti (sok), izžeti; vtisniti, vriniti, natlačiti (into v)
napolniti; izriniti (out of iz)
napraviti odtis (kovanca itd.) (v vosek itd.)
figurativno mučiti, tlačiti; izsiljevati (kaj od koga), iztisniti, izvleči (denar itd.) (out of, from iz)
neprehodni glagol
stiskati, mečkati, tlačiti (into v, through skozi)
gnesti se, prerivati se, vriniti se, riniti se (into v)
pustiti se izsiljevati

squeezeed lemon (orange) izžeta limona (oranža), figurativno oseba, od katere ne moremo ničesar več pričakovati
to squeeze juice from an orange iztisniti sok iz oranže
to squeeze the juice of s.o. figurativno izkoriščati, opehariti koga
to squeeze s.o.'s hand stisniti komu roko v znak naklonjenosti, sožalja itd.
to squeeze one's way riniti se, prerivati se, gnesti se (through skozi)
we were terribly squeezed in the bus bili smo strašno natlačeni v avtobusu
to squeeze o.s. into the bus zriniti, stlačiti se v avtobus
to squeeze a tear figurativno iztisniti solzo, potočiti par krokodilovih solz

stall² [stɔ:l]

1. samostalnik
ameriško, sleng pretveza, izgovor, zavlačevalni manever
ameriško, sleng žeparjev pajdaš, ki odvrača pozornost žrtve med tatvino

2. neprehodni glagol
ameriško, sleng upirati se, izogibati se, izgovarjati se
šport namerno biti počasen
prehodni glagol (često off)
ameriško, sleng zavlačevati, odrivati, ne pustiti k sebi

stanchion [stá:nšən]

1. samostalnik
opornik, steber; drog; (železen) drog v oknu; podboj; ročica pri vozu

2. prehodni glagol
podpreti z opornikom, ojačiti; privezati (žival) k drogu itd.

stare² [stɛ́ə] neprehodni glagol
buljiti, izbuljiti oči, strmeti, zijati, začudeno, debelo gledati (at na, v after za)
zijati; ježiti se (lasje)
prehodni glagol
s pogledom prisiliti, nagnati (koga) k čemu; buljiti (v koga), zijati (koga)

to stare at s.o. in horror z grozo strmeti v koga
to stare s.o. in the face figurativno pasti, skočiti v oči, biti očiten, neizbežen
death stareed me in the face smrt mi je pogledala v oči, mi je pretila
he stareed me out of countenance s svojim srepim pogledom me je zmedel
to stare into silence, to stare s.o. dumb utišati koga z ostrim pogledom
to make s.o. stare spraviti koga v začudenje
it will make everybody stare vsi se bodo temu čudili, vsi bodo zijali od začudenja
the truth of it stares us in the face resnica o tem nam bije v obraz
to stare down zmesti, zbegati (koga) s pogledom

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

statiōnārius 3 (statiō)

1. mirno (na svojem mestu) stoječ: sidera Isid.

2. k vojaškemu taboru (stanišču) sodeč (spadajoč), stalno nameščen, stacionaren, stacioniran, garnizijski: milites stationarii Ulp. (Dig.), Amm. posadni (posadkovni, garnizijski, stacionarni) vojaki, tudi graničarji, predstraže. Od tod subst. statiōnāriī -ōrum, m
a) = milites stationarii stalno nameščeni (stacionarni, posádni, garnizijski) vojaki, tudi (ob)mejni vojaki, graničarji, predstraže: Ulp. (Dig.), Aug., Amm.
b) poštarji, kurirji na posameznih poštnih postajah: Cod. Th.
c) na mestu stacionirana davčna (fiskalna) oblast, davčno (fiskalno) oblastništvo, davčni (fiskalni) urad: Cod. Th.