Franja

zasluž|en² (-na, -no) (ki ima zasluge) verdienstvoll, verdient (um), zelo: hochverdient
biti zaslužen za sich Verdienste erwerben (um)

zato [ó]

1. (iz tega vzroka/razloga) deshalb, deswegen, darum
zato ker weil
prav zato gerade deshalb/deswegen/darum, ebendarum, ebendeshalb

2. (torej) folglich, mithin

3.
zato, da bi … um zu …

4.
pa zato/zato pa (nasprotno) hingegen, dagegen

zbudi|ti (-m) zbujati wecken, aufwecken, s tresenjem: wachrütteln, s klicanjem, spomin, predstavo: wachrufen; erwecken
zbuditi hudo kri böses Blut machen
zbuditi pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
zbuditi pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen
zbuditi radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
zbuditi sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
zbuditi skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
figurativno da bi mrliče zbudil hrup ipd.: um Tote aufzuwecken

Zehnfache, das, Zehnfaches desetkratnik; desetkrat toliko; um das Zehnfache steigen podeseteriti se

Zeit, die, (-, -en) čas; Zeitraum: doba, vek; Zeit und Raum prostor in čas; höchste Zeit skrajni čas; die gute alte Zeit dobri stari časi; ein Kind seiner Zeit otrok svojega časa; im Laufe der Zeit sčasoma; Zeit haben imeti čas, ne muditi se; das hat Zeit s tem se ne mudi; Zeit verlieren izgubljati čas; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; die Zeit totschlagen zabijati čas; Zeit rauben figurativ jemati čas; Zeit gewinnen pridobiti na času; (14 Tage) Zeit geben dati (14 dni) časa; Zeit lassen pustiti (nekaj) časa; sich Zeit lassen mit ne hiteti z; die Zeit ist um čas je potekel; seine/ihre Zeit ist gekommen njegov/njen čas je prišel;
an: es ist an der Zeit čas je;
auf: auf Zeit začasno, za določen čas;
für: für Zeit und Ewigkeit za vse večne čase;
mit: mit der Zeit sčasoma; mit der Zeit mitgehen figurativ iti s časom;
seit: seit undenklicher Zeit od zdavnaj;
von: von Zeit zu Zeit od časa do časa, občasno;
vor: vor der Zeit predčasno;
zu: zur Zeit sedaj, trenutno; zur Zeit der Gotik v času (gotike); zu jener Zeit takrat; zu seiner Zeit v njegovem času; zu keiner Zeit nikoli; zu allen Zeiten vedno, vselej; zur rechten Zeit ob pravem času; zu nachtschlafender Zeit v poznih nočnih urah; du liebe Zeit! sveta nebesa!, je to mogoče?!; die Zeit heilt alle Wunden čas celi vse rane; die Zeiten ändern sich časi se spreminjajo; kommt Zeit, kommt Rat čas človeka zmodri

zganja|ti (-m) živino, ljudi: zusammentreiben
figurativno zganjati cirkus/teater Theater machen, ein Affentheater machen, okoli česa viel Aufhebens machen von
zganjati hrup lärmen
figurativno zganjati dosti hrupa viel Wind machen (um), einen Tanz machen/aufführen
zganjati kult einen Kult treiben (mit)
ne zganjati cirkusa kein Aufhebens machen von

zigfach nekajkrat; um ein Zigfaches nekajkrat

zischen sikati, sikniti; Gans: pihati; Fett: cvrčati; Wasser: šumeti; durch die Luft, um die Ecke: švigniti; einen zischen zvrniti kozarček

zjutraj am Morgen, (ob jutrih) morgens
danes zjutraj heute morgen, heute früh
včeraj zjutraj gestern morgen, gestern früh
v ponedeljek zjutraj Montag morgen
zgodaj zjutraj in aller Frühe, frühmorgens
ob štirih/šestih … zjutraj um vier/sechs … Uhr früh

zmoti|ti se [ó] (-m se) motiti se irren, sich irren, (za um), fehlgehen, pri ocenjevanju, ugibanju: danebengreifen, fehlgreifen; (narobe slišati, videti …) sich täuschen; pri pisanju: sich verschreiben, pri računanju: sich verrechnen, pri branju: sich verlesen, pri govorjenju: sich versprechen, pri tehtanju: sich verwiegen, v igranju: sich verspielen; pri ugibanju, stavi: danebentippen

Zug, der, (-/e/s, Züge)

1. poteg (tudi Physik, Technik, Musik, figurativ); Kraft: nateg; bei Öfen: vlek

2. bei Brettspielen, im Gesicht: poteza

3. beim Trinken: požirek, srk; Sport gib

4. (Reise, Fahrt) potovanje, pohod; (Instanzenzug) pot

5. (Umzug) sprevod, kolona; der Gänse usw.: jata

6. Geographie (Gebirge) veriga

7. Eisenbahn vlak

8. Physik bei Wellen: niz; (Spektralzug) črta;

9. Medizin bei Knochenbrüchen: natega

10. Heerwesen, Militär vod

11. bei Gewehren: ris, brazda

12. (Luftzug) prepih Zug ausüben/einen guten Zug haben Technik vleči; einen Zug abgeben Schach: kuvertirati potezo; einen Zug ins Lächerliche/Maßlose haben biti rahlo smešen/nezmeren;
am: am Zuge sein biti na potezi ( tudi figurativ );
in: im Zuge von v teku (česa); im (schönsten) Zug v razmahu; in einem Zug Sport z enim gibom, trinken: na dušek, zeichnen: z eno potezo, figurativ v isti sapi; in vollen Zügen genießen: s polnimi pljuči; in den letzten Zügen v zadnjih vzdihljajih; in großen Zügen darstellen usw.: v grobih črtah; im falschen Zug sitzen sedeti na napačnem vlaku ( tudi figurativ );
um: Zug um Zug poteza za potezo, figurativ hitro;
vor: sich vor den Zug werfen iti pod vlak;
zu: zum Zuge kommen priti na potezo

zurückdatieren um 200 Jahre: datirati prej

zurückwerfen^* vreči nazaj; den Feind: odbiti, potisniti nazaj Licht, Strahlen: odbiti, odbijati; um eine Zeit: vreči nazaj, zavreti

žalovati (žalujem) trauern (za kom/čim um, zaradi über); s kom: die Trauer teilen mit
figurativno žalovati za (jemandem/einer Sache) nachtrauern

želod|ec [ó] moški spol (-ca …) anatomija der Magen
medicina pokvarjen želodec die Magenverstimmung, die Verstimmung des Magens
povešen želodec die Senkung des Magens
razširjen želodec die Magenerweiterung
zdražljiv želodec der Reizmagen
mesnina: svinjski želodec Saumagen
… želoda Magen-
(izpiranje die Magenspülung, ogledovanje die Magenspiegelung, perforacija die Magenperforation, povešenje die Magensenkung, resekcija die Magenresektion, vratar der Magenpförtner, der Magenausgang, vsebina der Mageninhalt, operacija Magenoperation)
medicina krvavitev iz želoda das Magenbluten, die Mageblutung
vračanje iz želoda das Aufstoßen
na prazen želodec mit leerem Magen
bolan na želodcu magenleidend, magenkrank
rak na želodcu der Magenkrebs
okoli želodca in der Magengegend
po/v želodcu mi kruli mir knurrt der Magen
pri želodcu in der Magengegend
v želodec in den Magen
udarec v želodec der Magenstoß, Magenschlag, boksarski: Magenhaken
v želodcu im Magen
bolečine v želodcu Magenschmerzen množina
kruljenje v želodcu das Magenknurren
pritisk/tiščanje v želodcu das Magendrücken
težave z želodcem Magenbeschwerden množina
povzročiti/povzročati težave z želodcem auf den Magen schlagen
kapljice za želodec Magentropfen množina
krepilen za želodec magenstärkend
figurativno človeku se obrne želodec der Magen dreht sich einem um, es erregt einem Übelkeit
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen

življenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. das Leben (organsko organisches, pozemsko irdisches, nastajajoče das werdende/keimende, golo das nackte Leben)

2.
živalstvo, zoologija kopensko življenje/življenje na kopnem das Landleben
vodno življenje/življenje v vodi Wasserleben
zajedavsko življenje Schmarotzerleben, das Schmarotzen

3. (preživljanje življenja) das Leben, das Dasein, die Existenz (brezdelno/trotovsko Drohnendasein, cigansko Zigeunerleben, človeško Menschenleben, čustveno Gemütsleben, Gefühlsleben, dosedanje, prejšnje Vorleben, društveno Verbandsleben, družinsko Familienleben, duhovno Geistesleben, dvorsko Hofleben, glasbeno Musikleben, intimno Intimleben, klavrno Jammerleben, klubsko Klubleben, koncertno Konzertleben, kopensko Landleben, kulturno Kulturleben, lastno Eigenleben, ljubezensko Liebesleben, ločeno Getrenntleben, Marijino Marienleben, mizerno Elenddasein, nagonsko Triebleben, nočno Nachtleben, nomadsko Nomadenleben, Nomadendasein, Wanderleben, notranje, duševno Innenleben, parazitsko Parasitendasein, pasje Hundeleben, podeželsko Landleben, poklicno Erwerbsleben, poslovno Geschäftsleben, postopaško Gammelleben, pregrešno, razuzdano Lasterleben, Lotterleben, samostansko Klosterleben, samotarsko Eremitendasein, Einsiedlerleben, samsko Junggesellenleben, skupno Beisammenleben, spolno Geschlechtsleben, Sexualleben, šolsko Schulleben, študentsko Studentenleben, taboriščno Lagerleben, udobno Wohlleben, umetniško Künstlerexistenz, Künstlerleben, zasebno Privatleben, zemeljsko Erdenleben, gospodinje Hausfrauendasein, ljudstva Volksleben, skupnosti Gemeinschaftsleben, tjavdan In-den-Tag-hinein-Leben, v spominu Nachleben, v taboru Lagerleben)

4. (način življenja) die Lebensführung, die Lebensart, der Lebenswandel
nesolidno življenje ein lockeres Leben
sladko življenje das süße Leben/ein süßes Leben
spotikljivo/nemoralno življenje anstößige Lebensart
vsakdanje življenje tägliches Leben, das Alltagsleben

5.
življenje v dvoje die Zweisamkeit

6.
religija posmrtno življenje das Leben nach dem Tode, das zukünftige Leben, das Fortleben nach dem Tode
večno življenje das ewige Leben

7.
vse življenje sein ganzes Leben, sein Leben lang, ein Menschenleben lang, zeitlebens, lebenslang

8.
figurativno če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
(njegovo) življenje visi na nitki (sein) Leben hängt an einem seidenen Faden

9. … življenja Lebens- (dan der Lebenstag, drevo der Lebensbaum, iskrica der Lebensfunke, knjiga das Lebensbuch, kvaliteta die Lebensqualität, leto das Lebensjahr, medalja za rešitev die Lebensrettungsmedaille, mesec der Lebensmonat, način die Lebensweise, die Lebenshaltung, die Lebensart, die Lebensführung, nastanek die Lebensentwicklung, naveličanost die Lebensmüdigkeit, nit der Lebensfaden, odnos do die Lebenseinstellung, podaljšanje/podaljševanje die Lebensverlängerung, področje der Lebensbereich, potek der Lebenslauf, der Lebensgang, poznavalec der Lebenskenner, smisel der Lebenssinn, sredina die Lebensmitte, teden življenja die Lebenswoche, trajanje die Lebenszeit, umetnost die Lebenskunst, ura die Lebensstunde, večer der Lebensabend, zaščita der Lebensschutz)
jesen življenja der Herbst des Lebens
luč življenja das Lebenslicht
oblika življenja biologija die Daseinsform
pomlad življenja der Frühling/Mai des Lebens, der Lebensfrühling
pričakovana dolgost življenja die Lebenserwartung
sladkosti življenja Süßigkeiten des Lebens
v zenitu življenja im Mittag seines Lebens
vzponi in padci življenja die Höhen und Tiefen des Lebens
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben

10. … življenja/do življenja ipd. lebens-, daseins- (naveličan lebensmüde, daseinsmüde, lebensüberdrüssig, ki rešuje življenja lebensrettend, ki se veseli življenja lebensfroh, s pozitivnim odnosom do življenja lebensbejahend, ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich, ki uničuje življenje lebenszerstörend, vreden življenja lebenswert)

11.
živalstvo, zoologija prilagojen življenju v … in … heimisch
(v vodi im Wasser heimisch)

12.
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben/leben
imeti še vse življenje pred seboj sein Leben vor sich haben
izgubiti življenje ums Leben kommen, zu Tode kommen, umkommen, (pasti) sein Leben lassen
vzeti si življenje (narediti samomor) sich das Leben nehmen
preživljati svoje življenje seine Tage verbringen, sein Leben verbringen
tvegati življenje sein Leben wagen
uživati življenje kein Freund/Kind von Traurigkeit sein
zastaviti življenje sein Leben einsetzen
živeti življenje ein Leben leben
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
žrtvovati življenje sein Leben opfern, sein Leben lassen

brez življenja leblos, planet: unbelebt

do življenja aufs Leben
pozitiven odnos do življenja die Lebensbejahung
pravica do življenja das Lebensrecht, das Recht aufs Leben
veselje do življenja die Lebensfreude, Daseinsfreude
volja do življenja der Lebenswille

med življenjem in smrtjo zwischen Leben und Tod
viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben

na življenje in smrt auf Leben und Tod
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
na življenje in telo napad: (Angriff) pravo auf Leib und Leben
nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben

po življenju nach dem Leben
sla po življenju der Lebenshunger, die Lebensgier
streči po življenju komu (jemandem) nach dem Leben trachten

pred življenjem vor dem Leben
strah pred življenjem die Lebensangst

pri življenju am Leben
pustiti pri življenju am Leben lassen

skozi življenje durch das Leben, durchs Leben
prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen

v življenje ins Leben
priklicati v življenje (ustanoviti) ins Leben rufen
v življenju im Leben
izkušen v življenju lebenserfahren, weltkundig
spreten v življenju weltgewandt
v življenju že tako nanese wie das Leben so spielt
z življenjem mit dem Leben
igra z življenjem ein Spiel mit dem Leben
plačati z življenjem mit dem Leben bezahlen, mit dem Tode bezahlen

za življenje fürs Leben
za vse življenje fürs ganze Leben, auf Lebenszeit
nesposoben/nezmožen za življenje lebensunfähig, lebensuntüchtig
nesposobnost/nezmožnost za življenje die Lebensunfähigkeit, Lebensuntüchtigkeit
nevarnost za življenje die Lebensgefahr
odločilen za življenje lebensbestimmend
odškodnina za ločeno življenje die Trennungsentschädigung
pomoč za življenje die Lebenshilfe
potrebovati za življenje zum Lebensunterhalt brauchen
prositi za življenje um sein Leben bitten
sposoben za življenje lebensfähig, lebenstüchtig
sposobnost za življenje die Lebensfähigkeit, Lebenstüchtigkeit
za vse življenje fürs ganze Leben
zveza za vse življenje der Lebensbund
ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich

za življenja zu/bei Lebzeiten
za njegovega življenja zu seinen Lebzeiten

zoper življenje in telo pravo gegen Leib und Leben

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.

ἐμ-πῑ́πτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔμπεσον] poet. ἐμπίτνω 1. a) padem v, na τινι, εἴς τι, ἐπί τι, ἔν τινι; b) padem na kaj, napadem, privršim (o vetru), vderem, pridrevim, planem v ὑσμίνῃ, προμάχοις, prederem αὐχένι ἰός. 2. pren. a) vpadem, napadem, zgrabim (o bolezni) εἴς τι, zadenem κακὸν οἴκῳ; b) zabredem, zaidem εἰς ἄτας, εἰς ἀνάγκας, λήθη πολλοῖς εἰς τὴν διάνοιαν pozabljivost se pojavi pri spominu mnogih, ἀθυμία ἐμπίπτει μοι malodušnost se me loti, ἔννοιά μοι ἐμπίπτει pride mi na um (misel), ἔπος θυμῷ spomnim se, λόγος ἐμπέπτωκέ μοι slišal sem novico; c) pridem na kaj (v govoru), ἐπειδάν τι τῶν Φιλίππου ἐμπέσῃ ako se kaj omeni, kar se tiče Filipa; d) loti se, obide, zgrabi me kaj δέος, χόλος, φόβος ἐς τὸ στρατόπεδον.

ἡμέτερος 3, dor. ἁμέτερος [Et. tvorba ἡμέ-τερος z obrazilom -t(e)ro- kakor lat. noster, tra, um] naš, pogosto = ἐμός; ἡ ἡμετέρα (χώρα) naša domovina; ἡμέτερόνδε, ἐφ' ἡμέτερα domov, ἐν ἡμετέρου (οἴκῳ) pri nas; τὰ ἡμέτερα naše zadeve, premoženje, razmere, οἱ ἡμέτεροι naši ljudje, someščani.