Franja

pómniti to remember; to be mindful of; to keep (ali to bear) in mind; to recollect

(od)kar ljudje pomnijo within living memory
kar pomnim, nisem videl... as long as I can remember, I've never seen...
to je najslabše leto, kar ljudje pomnijo this is the worst year in living memory

pose² [póuz]

1. prehodni glagol
postaviti, postaviti v pozo (to pose s.o. for a photograph)
sprožiti, postaviti (vprašanje, problem, trditev, zahtevo); izdajati (as za)

2. neprehodni glagol
postaviti se (v pozo); biti model, pozirati; izdajati se (as za)

possible¹ [pɔ́səbl] pridevnik
možen, mogoč (with pri; to komu; for za)
morebiten
pogovorno primeren, sprejemljiv, znosen

as soon as possible čim prej; takoj, ko bo mogoče
as much as possible kolikor je le mogoče

post¹ [póust] samostalnik
drog, steber, kol
šport vratnica gola, startno mesto (starting-post)
ciljna črta (winning-post)
mineralogija navpičen sloj premoga (rude), podpornik v rudniku

as deaf as a post gluh kakor kanon
to be beaten at the post za las premagan tik pred ciljem
left at the post premagan
from pillar to post od Poncija do Pilata
between you and me and the bed-post na štiri oči, med nama, zaupno
door-post vratnica

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

postópati² (ravnati) to proceed, to act

sodno postópati to take legal proceedings
grdo postópati s kom to treat someone badly
strogo postópati s kom to deal harshly with someone
z menoj je postópal kot enak z enakim he treated me as his equal
dobro (slabo) postópati s kom arhaično to use someone well (ill); (podvzeti korake) to take measures (ali steps)

posture² [pɔ́sčə] prehodni glagol & neprehodni glagol
postaviti (se) v pozo
figurativno pozirati, nastopati (as)

pótnik traveller; passenger; tourist; voyager; wayfarer; (v tramvaju, avtobusu) fare

pótnik brez cilja wanderer
slepi pótnik (na ladji ipd.) stowaway
svetovni pótnik globe-trotter
trgovski pótnik sales representative, pogovorno rep, commercial traveller, ZDA travelling salesman, pogovorno drummer
nastavljen je kot trgovski pótnik he is employed as a sales representative

potréba need, necessity; want; needfulness

brez potrébe without need, needlessly
iz potrébe from necessity
po potrébi as necessary, as circumstances require
v primeru potrébe in case of need (ali of necessity)
za mojo osebno potrébo (rabo) for my personal use
nujna potréba urgent need
neobhodna potréba indispensability; exigency
šel je na potrébo he has gone to the toilet
opraviti telesno potrébo to relieve oneself, to obey the call of nature
zadovoljiti dolgo časa občuteno potrébo to supply a long-felt want
ne čutim potrébe, da bi to naredil I have no need to do it
imeti potrébo po to have need of

potrében necessary (za for, to); required; needed; requisite (za for, to); (reven) needy, poor, indigent, needful, necessitous, wanting

zelo potrében much needed
neobhodno potrében indispensable, exigent
potrébno zlo a necessary evil
če (je) potrébno if required
če bo (je) potrébno (v sili) if need be, if (the) need arise, in case of need
kakor bo pač potrébno as may be required
več kot nam je potrébno more than we need
več kot (je) potrébno more than enough, more than is needed
biti česa potrében to need something, to be in need (ali want) of something
opravičilo ni potrébno there is no need for an excuse
ura je potrébna popravila the clock (oziroma watch) needs repairing
ni potrébno, da si grob you don't need to be rude
ni potrébno to ponavljati this does not need repeating
potrében je strokovnjak, da to naredi it requires an expert to do this
ukreniti vse potrébno to take all the necessary steps
ne pojasnjuj več, kot je potrébno! do not explain more than is required!
potrében sem oddiha, okrepitve I need a rest, recreation

potrepljáti dar golpecitos

potrepljati koga po rami dar a alg palmad(it)as sobre el hombro

poučèn² informed (o of); acquainted (o with); initiated (o into)

kolikor sem poučèn so far as my information goes

pozírati to pose; to strike an attitude

pozírati kot junak to pose as a hero
pozírati za svoj portret to sit for one's portrait
on preveč pozira he puts on too much side

pozívati pozvati to call; (v vojsko) to call up; to invite, to ask, (uradno) to summons, to cite, (s pretnjo kazni) to subpoena

pozívati, pozvati na pomoč to cry for help, to call (on someone) for help, to appeal (to someone) for help
pozívati, pozvati za pričo to call someone as a witness, to call on someone to give evidence
pozívati, pozvati se (sklicevati se) na kaj to refer to something, (na dokaz, na primer) to adduce
pozívati, pozvati se na točko pogodbe to invoke a clause

poznán known, noted (po for)

poznán z acquainted with (someone); (znamenit) famous
dobro poznán well-known
poznán pod imenom known as...
sicer (drugače) poznán pod imenom... alias...; also known as (krajšava: aka)

práv just, right; (zelo) very

práv zdaj just now
práv rad with (great) pleasure, very (ali most) willingly, gladly
práv! all right!, okay! (krajšava: O.K., OK)
takó je práv that's right, all right
práv dobro quite well
práv takó! just so!, quite!, quite so!
práv nič nothing at all
práv škoda je, da... it is a great pity that...
práv nobenega denarja nimam I have no money whatever
nimamo práv nobenih izkušenj we have no experience whatsoever
ta klobuk mi je práv this hat suits (ali fits) me well
moja ura gre práv my watch goes well (ali keeps good time)
moja ura ne gre práv my watch is going wrong
ravno práv prihajaš you come just in time
práv blizu stanujemo we live quite close by
ne razumeš me práv you do not rightly understand me, you mistake my meaning
ne vem práv, kaj naj naredim I hardly know (ali I am at a loss) what to do
to mi je ravno práv it is just what I want
če vam je to práv if it is convenient for you, pogovorno if it's all right by you
če ti je práv ali ne whether you like it or not
práv ti je; práv se ti je zgodilo (se ti godi) it serves you right; you got what you deserved
práv mu je! serves him right!
imeti práv to be right
imaš práv you are right
práv napraviti, delati to do right, to do what is right
komu práv napraviti to suit, to please someone
vsem ne moreš práv narediti you can't please everybody
to ni práv od tebe you are wrong there
meni je práv I don't mind (ali object), that's all right with me, I agree
vam je práv, če pridete jutri? does it suit you to come to-morrow?
to mi je práv (mi ustreza) that suits me fine
práv priti (koristiti) to come in handy
vse práv pride every little helps
to utegne práv priti it may come in useful
práv tako bi lahko rekli, da... we might just as well say that...
ta vrvica utegne pozneje práv priti this string may come in handy later on
priti ravno práv (kot nalašč) to be most welcome
práv takó likewise
práv nocoj (še nocoj) this very night
práv na začetku at the very beginning

pravílo rule; principle; standard; regulation, axiom, maxim, law; precept

po pravílu as a rule, according to the regulations
brez pravíla irregular, anomalous
pravíla pl rules pl, statutes, pl, regulations pl, standing orders pl, standing rule, bylaws pl, ordinances pl
društvena pravíla the regulations of a society
izjema k pravílu an exception to the rule
trojno pravílo rule of three
zlato pravílo golden rule
stalno pravílo hard and fast rule
pravílo drži the rule holds good
držati se pravíl to observe the rules
držati se (nekega) pravíla to go by a rule
pravílo je, da... it is the rule that...
to je proti pravílom it is against the rules
moje pravílo je zgodaj vstajati I make it a rule to get up early
postati pravílo to become the rule
prelomiti pravílo to break a rule
postaviti pravílo to lay down a rule
izjema potrjuje pravílo the exception proves the rule

práviti to tell; to say

to se pravi, da... that is to say that...
to se mnogo (nekaj) pravi! that is saying much!
kot se pravi (reče) as the saying goes
no, saj pravim! well, I declare!
kaj pravi (on)? what is he saying?
pravijo they say, one says, people say
nekdo mi je pravil somebody told me, I was told
pravijo, da je bogata she is said to be rich, people say she is rich
kaj se to pravi? what do you mean by that?

precaution [prikɔ́:šən] samostalnik
previdnost, opreznost, svarilo, varnostni ukrep

as a precaution iz previdnosti
to take precautions narediti varnostne ukrepe

precedent¹ [présidənt] samostalnik
pravno prejšnji primer (ki se nanj sklicujemo), precedens

without precedent brez precedenčnega primera
to take s.th. as a precedent šteti kaj za precidenčen primer