Franja

abyssin, e [abisɛ̃, in] adjectif abesinski

Abyssin masculin Abesinec

acaudé, e [akode] adjectif brezrep

acaulé, e [akole] adjectif brezstebeln

accablant, e [akablɑ̃, t] adjectif tiščeč k tlom, težeč, težak, soparen; moreč, dušeč, neznosen

preuve féminin accablante močan dokaz
nouvelle féminin accablante žalostna novica
chaleur féminin accablante neznosna, dušeča vročina
charge féminin accablante težko, neznosno breme

accablé, e [-ble] adjectif preobložen; potrt, pobit

accablé de dettes močnó zadolžen
accablé de douleur strt od bolečine
accablé de fatigue na smrt utrujen
accablé de travail preobremenjen z delom
accablé de vieillesse onemogel od starosti

accentuare v. tr. (pres. accēntuo)

1. poudariti, naglasiti, naglaševati, akcentuirati

2. pren. poudariti, podčrtati

3. povečati se, zaostriti se:
la crisi si è accentuata kriza se je zaostrila

4. jezik označiti naglas

accidēnte m

1. nezgoda:
gli accidenti della vita življenjske nezgode
per accidente slučajno
accidenti! prekleto!

2. pog. kap, mrtvoud:
mandare un accidente a qcn. želeti komu nesrečo, poslati koga k vragu
ti pigliasse un accidente! da bi te vrag!

3. jezik morfološka sprememba

4. filoz. akcidenca, nebistvena lastnost

5. pog. živahna oseba, nadloga:
quel bambino è un vero accidente ta otrok je prava nadloga

6. glasba predznak

accidenté, e [aksidɑ̃te] adjectif poln dobrih in slabih sprememb, razgiban (življenje); neraven, gričevnat (zemljišče); (oseba, avto) ponesrečen; masculin, féminin ponesrečenec, -nka

région féminin accidentée gorata pokrajina
voiture féminin accidentée avto, ki je imel nezgodo, nesrečo
route féminin accidentée neravna cesta

accōgliere^*

A) v. tr. (pres. accōlgo) sprejeti:
accogliere qcn. con freddezza, con gioia koga hladno, veselo sprejeti
accogliere una domanda sprejeti prošnjo
è uno stadio capace di accogliere centomila spettatori ta stadion lahko sprejme sto tisoč gledalcev

B) ➞ accōgliersi v. rifl. (pres. mi accōlgo) knjižno zbrati se, združiti se

accolé, e [akɔle] adjectif eden zraven drugega (postavljen)

accommodant, e [-dɑ̃, t] adjectif prilagodljiv, voljan, ustrežljiv, priljuden, spravljiv

être très accommodant biti zelo priljuden

accomodare

A) v. tr. (pres. accōmodo)

1. popraviti:
accomodare una strada, un vestito popraviti cesto, obleko

2. zgladiti, poravnati:
accomodare una lite poravnati spor

3. dati na mesto, razporediti:
accomodare i volumi in uno scaffale razporediti knjige na polici

B) v. intr. ugajati, ustrezati:
venga quando le accomoda pridite, kadar vam ustreza

C) ➞ accomodarsi v. rifl. (pres. mi accōmodo)

1. sesti:
si accomodi! izvolite sesti!

2. prilagoditi se, navaditi se:
è un tipo che si accomoda facilmente to je človek, ki se z lahkoto prilagaja

3. sporazumeti se:
sul prezzo ci accomoderemo glede cene se bomo že sporazumeli

accompli, e [akɔ̃pli] adjectif dovršèn; izvrsten, prvovrsten, izpolnjen (želja, dolžnost)

fait masculin accompli dovršeno dejstvo
être mis devant le fait accompli biti postavljen pred dovršeno dejstvo
maitresse féminin de maison accomplie vzorna gospodinja
il a 20 ans accomplis dovršil je 20 let

accoppiare

A) v. tr. (pres. accōppio)

1. združiti (tudi pren.):
accoppiare l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

2. redko poročiti

B) ➞ accoppiarsi v. rifl. (pres. mi accōppio) pariti se

accorciativo

A) agg. skrajševalen

B) m pomanjševalnica; okrajšano ime:
Beppe e Pino sono accorciativi di Giuseppe Beppe in Pino sta skrajšani obliki za Giuseppe

accordato agg.

1. odobren

2. usklajen

3. glasba uglašen:
il pianoforte non è accordato klavir ni uglašen

accordé, e [-de] masculin, féminin, vieilli zaročenec, -nka

accōrdo m

1. soglasje, skladnost, sporazum, dogovor:
d'accordo, di buon accordo, di comune accordo, d'amore e d'accordo sporazumno, v popolnem soglasju
essere, trovarsi, andare d'accordo con qcn. strinjati se, soglašati s kom
Siamo intesi?- D'accordo! Zmenjeno? - Velja!
mettersi d'accordo sporazumeti se
accordo sindacale sindikalni dogovor
gli accordi di Londra londonski sporazumi

2. glasba akord

3. jezik ujemanje

accoutumé, e [-tüme] adjectif navaden, običajen; (na)vajen

à l'heure accoutumée ob običajni uri
être accoutumé à quelque chose biti vajen česa, navajen na kaj
il n'y est pas accoutumé ni tega vajen
comme à l'accoutumée kot običajno

accru, e [akrü] adjectif povečan; ojačen