Franja

protipomenka samostalnik
jezikoslovje (o pomenu besede) ▸ antonima, ellentétes jelentésű szó
Sopomenke: antonim

protipostop samostalnik
glasba (o gibanju glasov) ▸ tükörkép

protivrednost [ó,é] ženski spol (-i …) der Gegenwert
klavzula o plačilu v protivrednosti zlata die Goldklausel

prō-tollō -ere (prō in tollere)

1. (iz)prožiti, (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): manum Pl.

2. metaf.
a) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi na poznejši čas, odlašati s čim, podaljš(ev)ati kaj: lustrum hoc unum Luc., mortem sibi, vitam in crastinum Pl., neque ultra decimum mensem fetura protolli potest Gell.
b) pass. protolli (o glasu) dvigniti (dvigovati) se, povzdigniti (povzdigovati) se, (po)višati (poviševati) se: vox a minore solita ad maiorem protolli Amm.

prōtoplasma -atis, n (gr. *πρωτόπλασμα) prva stvaritev, prvo bitje (o prvem človeku), protoplázma: Ven.

prōvectus -ūs, m

I. (prōvehere)

1. napredovanje, povišanje (v časti, službi): honestiorum provectu Aur.

2. pospeševanje, podpiranje, spodbujanje: actio provectusque iustitiae Aug. —

II. (prōvehī) napredovanje, napredek, povzdig, dvig, razvoj

1. o času: provectu aetatis Sid.

2. rast, uspevanje, napredovanje: praesentia domini provectus est agri Pall.; metaf. povzdig: animorum Aug.

3. napredovanje, (po)vzpenjanje, vzpon: in actione provectuque iustitiae perseveraturum usque ad finem Aug., provectūs occasionem habere Cass.; v pl.: Amm.

prō-veniō -īre -vēnī -ventum (prō in venīre) naprej priti, ven priti, iziti, izhajati, od tod

1. na dan (na plano) priti (prihajati), (po)kazati se, nastopiti (nastopati): qui in scaenam novo modo provenit Pl., proveniebant oratores novi Naev. ap. Ci. nastopali so (na govorniškem odru), quibus feminis menstrua non proveniunt Cels.; pren.: malum maximum, si id palam provenit Pl.

2. metaf.
a) (z)rasti, roditi (rojevati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: Sen. ph., Amm. idr., eo anno frumentum angustius provenerat C. je bilo žito sprecej skopo obrodilo, se je bila žetev slabše obnesla, je bila žetev precej borna, lana ali plumbum provenit Plin. se prideluje, Ariaemenem primum Dario provenisse Iust., qui mox provenere (sc. conubio sociatis) T., provenere ibi scriptorum magna ingenia S.; pren.: ut ex studiis gaudium, sic studia hilaritate proveniunt Plin. iun.
b) uspe(va)ti, dobro se obnesti (obnašati), obroditi, da(ja)ti sad(ove), plod(ove): provenit stirps Col. ali arbor, silva Plin., novā ubertate provenire terram T.
c) iziti, izteči (iztekati), tudi izteči (iztekati) se, potekati, napredovati, konč(ev)ati se, spešiti se: Luc. ap. Non., Iust. idr., sine malo Pl., initia belli provenissent T.; occ. srečno (po sreči, uspešno) se iziti, dobro (srečno) se izteči (iztekati), dobro (uspešno) napredovati, posrečiti se, uspe(va)ti, uspeh imeti: Suet., si destinata provenissent T., carmina proveniunt animo deducta sereno O.; (o osebah) dobro ali slabo opraviti, odrezati se, pri(haja)ti skozi: proveni nequiter Pl., quam tu recte provenisti Pl. ker si srečno (po)rodila.

prōvidus 3 (prōvidēre)

1. (v)naprej videč, v prihodnost (v bodočnost) videč: mens provida Reguli H. preroški duh, opera providae naturae Ci., mens provida rerum futurarum Ci., provida futuri opinio L., veri providus augur O., inesse (sc. feminis) sanctum aliquid et providum T. nekak preroški dar.

2. skrben, brižen, skrbeč za kaj: provida cura ducis O., natura … provida utilitatum opportunitatumque omnium Ci., providus rerum vestrarum T., providum evenit T. dogodek, ki priča o božji skrb(nost)i (previdnosti), znak božje skrbnosti (previdnosti).

3. previden, pazljiv, oprezen: cautus et providus L., prudens et providus Ci., illi homines parum cauti providique fuisse putantur Ci., dispice, ne sit parum providum (z inf.) Plin. iun.; adv. prōvidē previdno, pazljivo, oprezno: eligere Plin., omnia quae a duce provide, utiliter, magnifice, constanter fiunt στρατηγικὰ habebuntur Front., ea tamen occasione ordinavit provide multa et disposuit Eutr., is virtutibus vir bonus primum sui atque inde rei publicae rector efficitur, iuste ac provide gubernans, humana non deserens M.

prōvincia -ae, f (morda sor. s skr. pūrvyá-ḥ sprednji, prvi, got. frauja [iz *frawjōn] gospod, stvnem. frō [iz *frōwōn, indoev. *prōu̯i̯ōn-] gospod, frowa gospa; prvotni pomen bi bil torej „gospostvo“. Ljudska etim.: provinciae appelantur quod populus Romanus eas provicit i. e. ante vicit Fest.)

1. pokrájina (pokrajína), provínca, províncija = osvojena dežela zunaj Italije, ki so jo upravljali rimski namestniki: Galliam in provinciam redigere C., praetor provinciam obtinuit Sardiniam N., sorte nactus est provinciam Hispaniam (kot konzul) N., bellum a Parthis in provinciam Syriam illatum L., administrare provinciam aequitate et continentiā Ci., provinciam tenere C., provinciae Galliae praeesse Ci., decedere provinciā, de ali ex provinciā Ci., provinciae aliquem praeficere ali praeponere Ci.; tudi o perzijskih satrapijah in drugih nerimskih deželah in upravnih enotah: Camisares habuit provinciam partem Ciliciae N., reversus inde (sc. Perdicca) inter principes provincias dividit Iust.; occ.
a) jugovzhodna Galija (današnja Provansa): Plin., Belgae ab humanitate provinciae longissime absunt C.
b) Mala Azija: provincia venit in timorem Parthici belli C.
c) Afrika: Adherbal profugit in provinciam S.

2. metaf.
a) vsaka kakemu oblastniku dodeljena služba, službeno opravilo, službena dejavnost, zaupano (dodeljeno) področje, uradn(išk)a oblast: consules de provinciis suis praetorumque rettulerunt L., partiri provincias L., sortiri provincias (sc. inter se) L., parare, comparare provincias inter se L.; od tod provincia urbana et peregrina L. (= provincia praetoris urbani et peregrini) uradno področje (sodna oblast) mestnega pretorja in tujskega pretorja (pretorja za tujce); provincia iuris dicendi L. sodstvo; occ. (vrhovno) poveljstvo, (nad)poveljstvo, (nad)poveljništvo, naloga (vloga, funkcija) vojskovodje: Sicinio Volsci, Aquilio Hernici provincia evenit L. vrhovno poveljstvo v vojni (vojskovodstvo) proti … ; provincia classis ali maritima L. poveljstvo nad ladjevjem, vrhovno pomorsko poveljstvo ((nad)poveljništvo); o položaju, ureditvi in razmerah v nerimskih deželah: Hannonis cis Hiberum provincia erat L. Hanon je imel poveljstvo (je poveljeval) tostran Hibera, Alcibiades in magnā spe erat provinciae bene administrandae N. da srečno dokonča svojo poveljniško nalogo, da bo srečno vodil vojsko, da bo uspešno poveljeval vojski (na Siciliji).
b) sploh služba, opravilo, posel, nalog(a): ipsi obsonant, quae parasitorum ante erat provincia Pl., nunc tibi hanc impero (odkazujem, določam) provinciam Pl., duram cepisti provinciam Ter., ferebat graviter illam sibi provinciam datam Ci., illam sibi officiosam provinciam depoposcit, ut … me in meo lectulo trucidaret Ci.

prōvīsor -ōris, m (prōvidēre)

1. „(vnaprejšnji) predvidovalec česa“, „vnaprejšnji razmišljevalec (pretehtovalec) o čem“ = (v)naprej videč, (v)naprej misleč na kaj, (v)naprej skrbeč za kaj: ingruentium dominationum T., utilium tardus provisor H.

2. preskrbovalec, preskrbnik, oskrbnik, oskrbovalec, dobavljalec, dobavljač, dobavitelj, dobavnik: deliciarum Aug.; occ. preskrbovalec (oskrbovalec) z živežem, vodja oskrbe z živežem (provianta), preskrbnik živeža, živežnik: civitatis Vulg.

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

prozoren pridevnik
1. (o predmetih in snoveh) ▸ átlátszó, áttetszőNa nohte najprej nanesite prozoren lak, nato še barvnega. ▸ kontrastivno zanimivo A körmöket először színtelen, majd színes lakkal kenjük át!

2. (o dejanjih) ▸ átlátszóVedel je, da je to prozorna laž, ki ji nihče ne bo verjel. ▸ Tudatában volt annak, hogy ezt az átlátszó hazugságot senki sem fogja elhinni.

pȑsa pr̂sa s mn., pȑsi pr̀sijū ž mn. prsi; biti se = busati se = lupati se u prsa trkati se na prsi; baciti se kome na prsa vreči se komu na prsi; boriti se s kim prsa o prsa; bojevati se s kom prsi o prsi; sresti se s kim prsa o prsa; stati s kim prsa o prsa stati s kom v neposredni bližini; ona žena ima velike prsi; odbiti od prsiju odstaviti otroka; uhvatiti se za prsi spopasti se; kokošija prsa med. kurje prsi

pŕsi pecho m ; seno m

materine prsi seno m maternal
piti pri materinih prsih (o dojenčku) tomar el pecho
kurje prsi pechuga f de gallina (ali de pollo)
razgaljene prsi pecho desnudado
telečje prsi pecho de ternero

prstna abeceda stalna zveza
(o sporazumevanju gluhih) ▸ jelnyelv, jelnyelvi szótár
Sopomenke: znakovna abeceda, ročna abeceda

prtljága (potovalna) bagages moški spol množine ; (vojaško) paquetage moški spol , équipement moški spol

potniška bagages enregistrés (ali accompagnés)
ročna prtljaga bagages à main, les petits bagages
kos prtljage colis moški spol
listek o shranitvi prtljage bulletin moški spol d'enregistrement (des bagages), bulletin de consigne
nosač prtljage (na žel. postaji) porteur moški spol
oddaja prtljage enregistrement moški spol des bagages
shramba za prtljago (na postaji) consigne ženski spol
dati prtljago v garderobo déposer ses bagages à la consigne

prtljága (potovalna) equipaje m ; voj bagaje m

ročna prtljaga bultos m pl (ali equipaje m) de mano
kos prtljage bulto m
nosač prtljage mozo m de estación, mozo m de cuerda, Arg changador m
listek o shranitvi prtljage resguardo m de la consigna
shramba za prtljago (na postaji) consigna f
oddaja prtljage facturación f de equipajes
sprejemališče prtljage depósito m de eqipajes
zavarovanje prtljage seguro m de equipajes
z vso prtljago con toda impedimenta, con armas y bagajes
dati prtljago v garderobo entregar el equipaje en la consigna
oddati svojo prtljago facturar el equipaje

prūriō -īre (prim. pruīna)

1. srbeti: frons prurit Cels., angulus ocelli prurit Iuv.

2. metaf.
a) srbeti koga kaj = hoteti srbeti koga = α) o udih = skominati koga po tepežu (udarci), hoteti biti tepen: malae an dentes tibi pruriunt? Pl. ali jih hočeš dobiti po licih ali po zobeh? β) bati se tepeža (udarcev): dentes (scapulae) pruriunt Pl., dorsus totus prurit Pl. γ) netiti se, goreti = zmeden biti: caput prurit Pl.
b) o človeku = imeti srbečico α) = skominati koga po polteni nasladi (poltenem razkošju), biti pohoten (hotljiv), biti razkošen: Pl., Iuv., Mart. idr., cum matre et sorore prurit Cat.; metaf. o stvareh: Cael., carmina pruriant Mart., quod pruriat (pohotnost) incitare Cat., prurire opusculum Sulpitiae Aus.; z acc. neutr. nam. adv.: tam blandum prurit Mart. β) hlepeti po čem, stremeti za čim, želeti si česa: vitulus prurit in pugnam Mart.

prva triada stalna zveza
šolstvo (o obdobju) ▸ első harmad, első oktatási-nevelési szakasz

prvi glas stalna zveza
1. (v pevskem zboru) ▸ első szólam
V osnovni šoli sem prepevala v pevskem zboru, prvi glas. ▸ Az általános iskolában a kórusban első szólamot énekeltem.

2. (glavni pevec ali pevka) ▸ frontember
Prvi glas skupine je namreč zopet postal Miran Rudan, ki je zamenjal Vilija Resnika. ▸ Ismét Miran Rudan lett ugyanis a zenekar frontembere, aki Vili Resniket váltotta.
Prvi glas Sheffielda, Joe Cocker, je po nekaj več kot sedmih letih ponovno obiskal Ljubljano. ▸ Joe Cocker, a sheffieldi hang alig több mint hét év után újra Ljubljanába látogatott.
Tarja Turunen - nekdaj prvi glas skupine Nightwish - energijo črpa od svojih oboževalcev. ▸ Tarja Turunen, a Nightwish zenekar egykori frontembere a rajongóiból merít energiát.

3. (glavni predstavnik) ▸ hangadó
Je prvi glas in obraz gibanja, ki je ob prelomu stoletja zraslo z jasnimi političnimi cilji. ▸ Ő a hangadója és az arca annak a mozgalomnak, amely a századfordulón összenőtt a világos politikai célok fogalmával.
Potrebujemo novo odločitev," je bil jasen novi prvi glas sirske opozicije. ▸ „Új döntésre van szükségünk” – fejezte ki világosan a szíriai ellenzék hangadója.