Franja

smíseln conforme au sens, sensé, raisonnable

smiselno conformément au sens, par analogie
smiselno se aplicirati s'appliquer par analogie (ali mutatis mutandis)
smiselno spremeniti modifier dans le sens (ali l'esprit) convenu

smodíti roussir, brûler, griller , (kulinarika) flamber

smoditi se sentir le brûlé (ali le roussi)

smodíti (-ím)

A) imperf.

1. bruciare

2. tekst. gazare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smoditi prašiča bruciare le setole del maiale (scannato)

B) smodíti se (-ím se) imperf. refl. bruciare:
pečenka se smodi l'arrosto sta bruciando

smodník poudre ženski spol (à canon)

črni smodnik poudre noire
razstrelilni smodnik poudre explosive (ali de mine)
sod smodnika baril moški spol de poudre
sedeti na sodu smodnika (figurativno) être assis sur un baril de poudre (ali sur un volcan)
ni iznašel smodnika (figurativno) il n'a pas inventé la poudre (ali le fil à couper le beurre), il n'est pas grand sorcier, ce n'est pas une lumière

smúkati (smukniti) se glisser (rapidement), se couler ; (skubsti, obirati) effeuiller, égrener ; (lan) dréger, égruger

smukati se okoli koga tourner autour de quelqu'un, faire le complaisant, se montrer complaisant (ali obséquieux) envers quelqu'un, s'empresser autour de quelqu'un, flatter, aduler, flagorner quelqu'un, familiarno faire des courbettes (ali le joli cœur, popularno de la lèche) à quelqu'un
smukati se okoli dekleta faire la cour à, courtiser une fille

smúkati (-am)

A) imperf.

1. brucare; pelare; sfogliare:
koze smukajo poganjke le capre brucano i germogli
smukati vejo pelare un ramo

2. pren. muoversi, correre velocemente, saltare; muoversi, spostarsi di soppiatto, silenziosamente:
veverica smuka z veje na vejo lo scoiattolo salta di ramo in ramo

B) smúkati se (-am se) imperf. refl.

1. strusciare, lisciare

2. girare intorno

3. spostarsi velocemente, di soppiatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smukati se okrog deklet correre dietro alle ragazze, circuire le ragazze
pren. smukati se kakor mačka okoli vrele kaše non sapersi decidere

snatch¹ [snæč] samostalnik
hlastaj, zgrabitev, hlastanje (po); napad, naval, muhavost; na hitro pripravljen obrok hrane; (ugoden) trenutek, kratek čas (perioda)
ameriško, sleng ugrabitev otroka (osebe)
množina odlomki (govora, pesmi itd.); koščki, drobci, črepinje

by snatches od časa do časa, v razmakih
in snatches sem ter tja, včasih, od časa do časa
this lazy fellow only works in snatches ta lenuh dela le od časa do časa
to make a snatch at hlastniti po, hlastno seči po, skušati ujeti
she sang snatches of an old song pela je odlomke neke stare pesmi
to sleep in short snatches spati v presledkih

snážiti (-im) imperf. pulire, nettare:
snažiti čevlje lustrare le scarpe
snažiti konje strigliare i cavalli

snég (-á) m

1. neve:
poledeneli, razmočeni sneg neve gelata, molle
večni sneg nevi perenni
verjetno bo spet sneg probabilmente tornerà a nevicare
kidati sneg spalare la neve
plužiti sneg sgomberare le strade dalla neve
gaziti po snegu farsi strada nella neve
obtičati v snegu essere bloccati dalla neve
preživeti počitnice na snegu passare le vacanze sulla neve

2. chiara d'uovo montata a neve

3. rtv. effetto neve

snémanje (-a) n

1. lo staccare, stacco; il levare, levata; sformatura:
snemanje obveze disfare, il togliere le fascie, sfasciatura
snemanje podkev sferratura
rel., um. snemanje s križa la deposizione

2. film., rtv. ripresa, registrazione; incisione:
snemanje gramofonske plošče incisione di un disco
snemanje zvoka registrazione del suono
snemanje pod določenim kotom angolazione

snémati (-am) imperf.

1. staccare, levare, cavare; togliere:
snemati slike staccare i quadri dalle pareti

2. obrt. sfilare la maglia

3. film. girare (un film):
pozor, snemamo! si gira!
snemati pod določenim kotom angolare

4. rtv. incidere, registrare:
snemati koncert incidere, registrare un concerto

5. jur.
snemati sledove prelevare le impronte

sobóta samedi

ob sobotah, vsako soboto le samedi, tous les samedis
prihodnjo soboto samedi prochain
velika sobota (religija) samedi saint

sobra ženski spol preostanek; preobilica

de sobra v preobilici, več kot dovolj, na pretek
de sobra lo sé to le predobro vem
aquí está de sobra tu je (on) odveč
sobras pl ostanki

sobre [sɔbrə] adjectif zmeren, trezen; figuré umerjen; varčen (de z); preprost (obleka)

le chameau est sobre kamela pije malo vode
il est sobre d'éloges, de paroles on je varčen s pohvalami, on je redkobeseden

socculus -ī, m (demin. soccus)

1. sókul = sandálica, lahka sandála, šólen(c), šólenček, grška obutev, ki so jo pri Rimljanih nosili le mehkužneži in ženske: Sen. ph., Plin., Suet.

2. occ. sókul = šólen komedijantov (igralcev v komediji), komedijski šólen: Plin., nec comoedia cothurnis assurgit, nec contra tragoedia socculo ingreditur Q.

soccus -ī, m (tuj. σύκχος, σύκχας, συκχίς -ίδος)

1. sók(us) = nizek, lahek šólen, lahka sandála, sandálica, obutev, ki so jo nosili Grki, pri Rimljanih pa le mehkužneži in ženske: Pl., Ter., Cat., Sen. ph., Plin., Amm. idr., soccos, quibus indutus esset (sc. Hippias), se sua manu confecisse Ci., soccus muliebris Suet.

2. occ. sók(us) = šólen komedijantov (igralcev v komediji), komedijski šólen: Amm. idr., Musaque … tragicis innixa cothurnis et tua cum socco Musa levis O.

3. meton. komedija, burka, gluma, komiški (komedijski) slog (stil): hunc socci cepere pedem (sc. iambum) grandesque cothurni H. risus socci (naspr. luctus cothurni) Cl., ad tragicos soccum transferre cothurnos Mart.

sociáldemokratski social-démocrate

Socialdemokraeska stranka (Nemčije) le Parti social-démocrate (d'Allemagne)

sō-cors -cordis, abl. sg. -i, gen. pl. -ium, adv. (le v komp.) socordius (iz se = sē brez [gl. sēd] in cor)

1. omejen, kratkoumen, maloumen, slaboumen, topoglav, top: ut excitaret homines non socordes ad veri investigandi cupiditatem Ci., quam isti stolidos ac socordes videri creditis eos, qui … L., vulgus, animus, ingenium T., Claudius socordior Sid., apud socordissimos Scythas Ap.

2. neskrben, brezskrben, brezbrižen, nepremišljen, nemaren, malomaren, mlahav, nedelaven, nedejaven: Pl., Prud. idr., socors ipsius natura neglegensque Ci., neque victoriā socors aut insolens factus S., Seianus nimiā fortunā socors T., socordius ire milites occipere S. ap. Non., ab Albanis socordius res acta L., hostis successu rerum socordius agens T.; z gen. = ne brigajoč se, ne skrbeč za kaj, ne zanimajoč se za kaj, ki je brez skrbi za kaj, brezskrben (neskrben) glede česa: ceterarum rerum socors Ter., gregarius miles futuri socors T.

sód (posoda) (velik) tonne ženski spol , foudre moški spol , tonneau moški spol ; (v glavnem za vino) fût moški spol , futaille ženski spol , pièce ženski spol , barrique ženski spol ; (majhen) tonnelet moški spol , baril moški spol

po sodih, v sodih, na sode par tonneaux
sod smodnika (nafte) baril de poudre (de pétrole)
pivo iz soda (de la) bière à la pression
po sodu dišati sentir le fût
polniti sode, točiti v sode entonner (du vin, du cidre), enfutailler, enfûter
sedeti na sodu smodnika (figurativno) être assis sur un baril de poudre (ali sur un volcan)

sód (-a) m

1. botte; barile; fusto; tino:
stolitrski sod botte da cento litri
sod vina botte di vino
hrastov sod botte di rovere
pločevinast, plastičen sod fusto di metallo, di plastica
točiti vino iz soda spillare il vino dalla botte
biti debel kot sod essere grasso come un barile

2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) botte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izbiti sodu dno far traboccare il vaso
polniti sode brez dna riempire una botte senza fondo
sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
imeti glavo kot sod, kot čeber avere una testa grossa, intronata
zažveplati sod solforare la botte
usnj. lužilni, strojilni sod tino della liscivia, bottale da concia
pren. sod brez dna pozzo senza fondo
PREGOVORI:
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso