Franja

bedside [bédsaid] samostalnik
okolica postelje

bedside manner nega bolnika
to have a good bedside manner znati dobro ravnati z bolnikom
to sit (ali be) at (ali by) s.o.'s bedside negovati bolnika
bedside lamp posteljna svetilka
bedside table posteljna mizica

bēffa f šala, burka; zasmeh:
fare una beffa a qcn. pošaliti se s kom, zagosti jo komu
farsi beffe di qcn. norčevati se iz koga

before² [bifɔ́:] predlog
pred, v navzočnosti

before all predvsem
to be (ali go) before the mast biti navadni mornar
to be before one's time priti prezgodaj; biti napreden za svoje čase
the day before yesterday predvčerajšnjim
to carry everything before o.s. imeti v vsem uspeh
before you can say Jack Robinson takoj, kakor bi trenil
before long kmalu
before now že prej
to run before the sea veslati z valovi
to love before o.s. ljubiti bolj kot samega sebe
the question before us vprašanje, ki ga je treba rešiti
before s.o.'s eyes v prisotnosti, vpričo koga

befreunden: sich befreunden spoprijateljiti se (mit z) ; befreundet sein biti prijatelj s kom; figurativ sich (mit einem Gedanken) befreunden sprijazniti se (z mislijo)

beg¹ [é] moški spol (-a …) die Flucht (beg s podeželja Landflucht, beg kapitala Kapitalflucht, beg iz mesta Stadtflucht)
poskus bega der Fluchtversuch
na begu auf der Flucht
planiti v beg/ pognati se v beg davonstürzen, die Flucht ergreifen
pognati (koga) v beg in die Flucht schlagen
reševati se z begom sein Heil in der Flucht suchen

behalf [bihá:f] samostalnik
korist, prid; dobiček

in (ali on) s.o.'s behalf komu v prid, na ljubo; zavoljo, namesto, v imenu koga

behave [bihéiv] neprehodni glagol & povratni glagol
vesti se, obnašati se; delovati (stroj)

behave yourself! bodi spodoben!
to behave towards s.o. dobro s kom ravnati
to behave well dobro delovati (stroj)
well-behaved lepega vedenja

behind¹ [biháind] prislov
zadaj, nazaj; prepozno, v zamudi, v zaostanku

to be (ali stay) behind in (ali with) biti v zaostanku s, zaostajati pri
to fall behind zaostajati
to leave behind prehiteti; zapustiti (dediščino)

Beizug, der, unter Beizug s pritegnitvijo

bekannt znan, poznan, allgemein bekannt splošno znan (für po) ; für etwas bekannt sein biti znan po; mit jemandem bekannt sein poznati se z; mit jemandem bekannt werden spoznati (koga), seznaniti se s kom; bekannt machen seznaniti (sich se) (mit z)

bekleben oblepiti (mit Papier bekleben oblepiti s papirjem)

belíti¹ (-im)

A) imperf.

1. imbiancare (le pareti) (tudi pren.)

2. imbianchire; candeggiare (un tessuto):
pren. beliti si glavo s čim lambiccarsi il cervello con

3. (odstranjevati lubje) scortecciare (un tronco)

4. riscaldare (ad alta temperatura)

B) belíti se imperf. refl.

1. biancheggiare; albeggiare

2. schiarirsi; incanutire (capelli)

béliti to whiten; to make white; (platno) to blanch

béliti volno to bleach wool; (jedi) to flavour a dish with butter, pork crackling, etc.
béliti si glavo (figurativno) to rack (ali to worry ali to beat ali to puzzle ali to cudgel ali to busy) one's brains
béliti si glavo s čim to put one's mind to something
béliti si glavo zaradi česa to trouble one's head about something

bel kot kreda frazem
1. (zelo bel) ▸ hófehér
Imela je skodrane in tako črne lase, da se je njena polt zdela bela kot kreda. ▸ Göndör volt a haja és olyan fekete, hogy az arca hófehérnek tűnt.
Obrnila se je proti prijatelju, ki se ji je smehljal nazaj z zobmi, belimi kot kreda. ▸ Odafordult a barátjához, aki hófehér mosolyt villantott rá.

2. (zelo bled) ▸ falfehér
Zavpila je "ne", stala je s slušalko v roki in trepetala, v obraz bela kot kreda. ▸ „Ne!”– kiáltott fel, állt a kezében a telefonkagylóval, remegett és falfehér volt az arca.
Sopomenke: bled kot kreda

belle [bɛl] adjectif lepa; féminin lepotica; odločilna igra

il est avec sa belle je s svojo prijateljico
jouer la revanche et la belle igrati revanšno in odločilno tekmo glej beau, bel, belle
la Belle au bois dormant Trnuljčica

Bellerophōn -ōntis, m (Βελλεροφῶν): Ci., H., Iuv., Hyg. idr., in Bellerophontēs -ae, m (Βελλεροφόντης): H. (z abl. Bellerophontē), Hyg., Aus., Serv. Belerofont, sin korint. kralja Glavka, Sizifov vnuk. Ker je umoril nekega Belera (Belleros) iz Korinta, je pobegnil v Arge h kralju Proitu, ki je na obrekovanje svoje žene Anteje poslal mladeniča k svojemu tastu, likijskemu kralju Jobatu s pismenim naročilom, naj Belerofonta usmrti. Toda Jobat ga ni hotel sam ubiti, temveč mu je velel, naj se spusti v boj s Himero (gl. Chimaera). Belerofont je Himero s pomočjo krilatega konja Pegaza premagal in ubil. Njegovo pravo ime je bilo sicer Hiponoj (Hipponoos), a ko je umoril Belera, se je imenoval Belerofont (= Beleromorec). Na omenjeno Proitovo pismeno naročilo se nanaša verz: Aha, Bellerophontem tuus me fecit filius Pl. (Bachides 810). Od tod adj. Bellerophontēus 3 (Βελλεροφόντειος) Belerofontov, belerofontski: equus (= Pegasus) Pr., habenae Cl.

bellicus 3 (bellum)

1. vojen, vojaški, bojen: Lucr., Vell., Q. idr., tubicen O., equus, navis Pr., rostra Tib., ensis O., tormenta Varr., L., tormenta operaque L., res bellica Ci., H., Suet. vojaštvo, vojne zadeve, teneant alii res bellicas (vojne reči), nos res urbanas tuebimur Ci., disciplina bellica Ci. vojaška taktika, ius bellicum Ci. vojno pravo, virtus bellica Ci., N., Plin., laus Ci., C., Sen. tr. ali bellica gloria T. vojna slava, insignia Ci. bojna znamenja, nomina Fl. v vojni pridobljena, nubes Cl. vojna beda, vojno zlo. Od tod subst. bellicum -ī, n (sc. signum) znamenje za vojno (boj), klic na vojno (v boj, k boju), vojni (bojni) klic: bellicum canere Ci., L., Iust., Ap. trobiti v boj (k orožju), s trobento znamenje za boj da(ja)ti, s trobento k orožju klicati; pren. o ognjevitem govorniku, pripovedovalcu: alter (Thucydides) … de bellicis rebus canit etiam quodammodo bellicum Ci.; od tod met. vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, (na)dražiti: Q., cives et senatores … bellicum me cecinisse dicunt Ci.

2. pesn. bojevit, hraber: Pallas O., dea ali virgo (= Minerva) O., Mars O., deus (= Romulus) O.

belligerō -āre -āvī -ātum (bellum in gerere)

1. intr. vojno vojevati, vojevati (se), vojskovati (se), bojevati se: Pl., Corn., Suet., nec cauponantes bellum, sed belligerantes Enn. ap. Ci., socii nostri cum belligerare nobiscum vellent Ci., belligerare adversus accolas T.; brezos.: cum Gallis tumultuatum verius quam belligeratum L.; pren.: isti, qui cum geniis suis belligerant, parcipromi Pl., cum fortuna belligerandum fuit Ci.

2. trans. z vojno iti nad koga, sovražno ravnati s kom: aliquem It. — Dep. soobl. belligeror -ārī -ātus sum: Hyg.

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica

Bellōna -ae, f, st.lat. Duel(l)ōna, gen. Duel(l)ōnāī, f (bellum, st.lat. duellum) Belona, Duelona, rim. boginja bojev, Marsova sestra in spremljevalka, oborožena s krvavim bičem. Njeno svetišče je bilo na Marsovem polju zunaj Servijevega obzidja ob zahodni rebri gradu (arx) poleg Flaminijevega cirkusa (Circus Flamininus). Tukaj so se zbirali senatorji na zborovanjih, na katerih so zasliševali konzule, ki so se poganjali za triumfom, in tuje poslance; vsi ti namreč niso smeli vstopiti v mesto: Pl., V., H., L., O. idr. Belonini svečeniki so si ob prazniku svoje boginje (24. III.: dies sanguinis) rezali kožo na rokah in nogah, iztekajočo kri pa so žrtvovali boginji ali pa so jo sami popili: Lucan., Lact., Min. Od tod subst. Bellōnāria -ae, f „Belonina zel“, neke vrste razhudnik (solanum), ki so ga Belonini svečeniki uporabljali ob njenem prazniku: Ap. h.; Bellōnāriī -ōrum, m Belonariji, Belonini svečeniki: Acr.