Franja

losschlagen^* odbiti; losschlagen auf tolči po, razbijati po; Feind: udariti; Waren: (poceni) prodajati

Lōtophagī -ōrum in -phagōn (-phagûm) m (Λωτοφάγοι) Lotofági = „Lotojedci“, „jedci lotosov“; po bajki zelo gostoljubno afriško pleme ob mali Sirti, kjer je lotos še dandanes živilo: O., Mel., Plin., Hyg., Sil., Amm.

lōtos (in lōtus) -ī, f (gr. ὁ λωτός) bot. lotos, ime več rastlin:

1. egiptovski lokvanj (Nymphaca nelumbo Linn. ali Nelumbium speciosum Willdenow), za stare Egipčane podoba rodovitnosti in zato sveta rastl., pogosto upodobljena na spomenikih; njen plod (faba Aegyptia) je užiten. Ta rastl. je danes v Egiptu iztrebljena; najdemo jo le še v Indiji: Plin.

2. číčimak (Rhamnus lotus Linn., Zizyphus lotus Lamarck), drevo, ki raste ob severnoafriški obali, s sladkim in blagodišečim sadom, ki so ga uživali Odisejevi tovariši; po njem so dobili svoje ime tudi Lotofagi (Lōtophagī). Ta sad še sedaj (kot „jujuba“) prodajajo po vseh severnoafriških trgih: V. (Georg. 2, 84), aquatica lotos O. (po mnenju drugih je to egiptovski lokvanj), hae fuere lotoe (gr. nom. pl.) patulā ramorum opacitate lascivae Plin.; metaf. tudi sad tega drevesa, čičimakova jagoda: Hyg. (pri katerem je beseda m.), Sil., nec degustanti lotos amara fuit O., lotosque herbaeque tenaces Pr.; meton. iz čičimakovine izdelana piščal(ka): terret et horrendo lotos adunca sono O., Phoebi superatus (sc. Marsya) pectine loton Sil.; kot m.: Palladius tenero lotos ab ore sonat Mart.

3. neko drugo, tudi v Italiji domače drevo, sicer imenovano celthis, koprivovec, koprivček (Celtis australis Linn.): eadem Africa … insignem arborem loton gignit, quam vocat celthim Plin. (13, 104; na tem mestu pisec zamenjuje koprivovec s čičimakom).

4. = faba Graeca italijanska dateljnova sliva, dragun (Diospyros lotus Linn.): faba Graeca, quam Romae … loton appellant Plin.; kot m.: Ci. ep. (7, 20, 2).

5. medena ali skalna detelja, orehovec (Trifolium melilotus officinalis Linn.), neka krmna rastlina: cytisum lotusque frequentīs ipse manu … ferat praesepibus V.

louange [lwɑ̃ž] féminin (po)hvala, slavospev

concert masculin de louanges enoglasna (po)hvala
chanter, célébrer les louanges de quelqu'un komu hvalo peti
être digne de louange zaslužiti (po)hvalo
tourner à la louange de quelqu'un komu čast delati

louer¹ [lwe] hvaliti, slaviti; odobravati; poveličevati

se louer de quelque chose (po)hvaliti se s čim, biti čisto zadovoljen, izraziti svoje zadovoljstvo s čim
Dieu soit loué! hvala bogu!

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride

low¹ [lou] pridevnik
nizek; globok (poklon, izrez obleke); tih, globok (glas); plitev (voda); majhen (hitrost); nizko ležeč; skoraj prazen (posoda); komaj zadosten (zaloga), neizdaten (hrana); podhranjen; slab, slaboten (pulz); razmeroma nov ali mlad; potrt; prezirljiv (mnenje); manj vreden; preprost, primitiven; vulgaren, prostaški (značaj)

in low spirits potrt
at the lowest najmanj, minimalno, po najnižji ceni
figurativno at a low ebb izčrpan (sredstva)
of low birth nizkega rodu
low in cash skoraj brez denarja
low diet proprosta ali neizdatna hrana
to belong to a lower date biti novejšega datuma
low dress globoko izrezana obleka
low forms of life nižje oblike življenja
the glass is low nizek tlak
low gear prva prestava (avto)
high and low vsakdo
low latitudes blizu ekvatorja
low life življenje nižjih slojev
Low Mass tiha maša
low pulse slab pulz
low race primitivna rasa
low relief basrelief
low voice nizek glas, globok glas
figurativno in low water brez denarja, v škripcu
low shoe polčevelj
Low Sunday bela nedelja
Low Week teden po beli nedelji

low-down [lóudaun]

1. pridevnik
podel, nizkoten

2. samostalnik
ameriško, sleng dejstva

ameriško to get the low-down on poizvedeti po dejstvih, informirati se o
to play it low-down on; ali to play low-down trick on ravnati s kom zelo podlo

lòza ž, tož. lȍzu, mn. lȍze lózā
1. trta: obrezivati -u; saditi, kalemiti -u; vinova loza vinska trta; divlja loza gl. vinjaga; američka loza ameriška trta
2. trta, rozga: loza graha, bršljana
3. bijela (bela) loza srobot, Clematis vitalba
4. rod, potomstvo: loza Nemanjića, Celjskih grofova, Trpimirovića; muška, ženska loza; sveta loza rodovina, ki ima od davnih časov po kakega duhovnika v sorodstvu
5. vijakov navoj

Lua -ae, f (luēs: luō, λύω; po drugih sor. z lucrum, Lua = boginja plena) Lúa, rim. boginja; njej na čast so sežigali v bitkah uplenjeno orožje: Varr., L., Gell.

lūbricus 3 (prim. lābor, lābī)

1. (s)polzek, drsen, opolzel, gladek: locus Pl., via lubricā glacie non recipiente vestigium L., planta Sil., lapis Mart.; subst. lūbricum -ī, n spolzkost, (s)polzka (gladka) tla: in lubrico locare Plin.; z gen.: illi (sc. equi) … lubrico paludum lapsantes T. na spolzkih močvirnatih tleh, lubrico viae T., lubrico itinerum T. po polzkih stezah, per lubricum niti Lact., per lubrica surgens V., lubrica vallium Ap.; o živalih: anguis V., conchylia H. sluzave, sluzaste, piscis Plin.; metaf. (o človeku) gladek = varav, (pre)varljiv, ukanljiv, prevarantski, goljufiv: patrias temptasti lubricus artes V., acri lubricus astu Val. Fl.

2. metaf.
a) negotov, omahljiv, majav, nevaren, zapeljiv, zvodljiv, zavajajoč: locus Ci., Plin. iun., via vitae lubrica Ci., lubricae viae adulescentiae Ci., aetas puerilis maxime lubrica et incerta Ci., cupiditas dominandi praeceps et lubrica Ci., l. reprehensio, ratio defensionis Ci., tempus Sen. rh. nevarni (= zavajanju izpostavljeni) čas mladosti, lubrica principis aetas T., status T. položaj; pesn. z inf.: vultus lubricus aspici H. zapeljiv; subst. n. negotovost, nejasnost, nevarnost: in lubrico versari Ci., Sen. ph., lubricum adulescentiae nostrae T. negotova doba moje mladosti, in praecipiti et lubrico stare Cu., lubricum aetatis, consilii, tutelae Dig., lubricum fidei Macr. nezanesljivost zvestobe.
b) ki se hitro (zlahka) izmuzne, izmikajoč se, hitro premikajoč se, hitro tekoč, gibljiv, gibčen, gibek, (u)bežen, uhajajoč: Simois H., amnis O., membra O., lubricos oculos fecit (sc. natura) et mobiles Ci., annus O., quoniam (sc. historia) lubrica est et fluit Q., alia propter subtilitatem lubrica sunt Sen. ph. zlahka uide iz spomina; z ad = nagnjen k čemu: aetas, quae magis ad vitium lubrica esse consuevit Ambr.; z inf. = pripravljen (kaj storiti): flore capi iuvenum primaevo lubrica mentem nympha Sil. le preveč pripravljena, nagnjena k.

Lūcānī -ōrum, m Lukáni, preb. pokrajine Lukanije v južni Italiji: Varr., Ci., L., Plin., Iust.; meton. lukánsko ozemlje, ozemlje Lukánov, Lukánsko: in Lucanis … delectus habebat C., Samnites bellum … in Lucanos traxit L.; kolekt. sg. Lūcānus: Lucanus et Bruttius et Samnis ab nobis defecerunt L. — Od tod

I. subst. Lūcānia -ae, f Lukánija, pokrajina v južni Italiji: H., Mel., Plin., Plin. iun. idr. —

II. adj.

1. Lūcānus 3 lukán(ij)ski: vinum Varr., bos = bos Lūca (gl. spodaj) Varr., nix H., montes L.; subst.
a) lūcāna -ae, f (sc. hira) = lūcānica (gl. spodaj): Varr.
b) Lūcānus -ī, m hrošč rogač (Lucanus cervus Linn.): lucanos vocat hos Nigidius Plin. (po nekaterih izdajah lucavos).

2. Lūcānicus 3 lukán(ij)ski; od tod subst.
a) lūcānica -ae, f (sc. hira) lukán(ij)ska klobasa, prekajena (povojena) klobasa: Ci. ep., Mart., Lūcānica Char. Soobl. lūcānica -ōrum, n: Stat., Arn.
b) Lūcānicus -ī, m (sc. botulus) = lūcānica -ae: Char.
c) Lūcānicum -ī, n (sc. farcimen) = lūcānica -ae: Char.

3. Lūca (lūca) -ae, m iz Lukánije, lukán(ij)ski: bos Luca (luca) ali Luca bos lukan(ij)ski vol = slon, ki so ga Rimljani prvič videli v Lukaniji v Pirovi vojski, niso pa poznali njegovega pravega imena: Naev. fr., Enn. ap. Varr., Sen. tr., Aus., luca bos Pl., boves lucae Lucr., moderari Lucas boves Sil.

Luccēius 3 Lukcéj(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. L. Lucceius Lucij Lukcej, Ciceronov prijatelj: Ci. ep., L. epit., Suet.

2. C. Lucceius Hirrus Gaj Lukcej Hir, tr. pl. l. 53, Cezarjev nasprotnik: Ci. ep., C. (pri katerem v nekaterih izdajah najdemo (napačno) Lucilius Hirrus).

3. Q. Lucceius Kvint Lukcej, menjalec v Regiju in priča zoper Vera (Verres): Ci.

4. Lucceius Albīnus Lukcej Albin, za časa Nerona (l. 58 po Kr.) namestnik v Judeji, kjer so ga Judje zaradi hudega izsiljevanja zelo zasovražili. Pozneje ga je dal Vitelij usmrtiti, ker ga je imel na sumu, da stremi za cesarsko oblastjo: T.

lūci-fer -fera -ferum (lūx in ferre)

1. svetlo(bo)nosen, svetlobo (od)dajajoč: lampas Acc. fr., pars lunae Lucr. ki je razsvetljen, equi O. konji boginje Lune, fenestrae Cod. I.

2. occ. na svetlobo (na dan) spravljajoč = porod pospešujoč: Diana Lucifera Ci., l. manūs O.

3. metaf. svetlobonosen = blagonosen, odrešilen: Prud.

4. klas. le subst. Lūcifer -ferī, m (spol po gr. ὁ φωσφόρος sc. ἀστήρ) Svetlo(bo)nosec, tj. planet Venera, danica: stella Lucifer interdiu, noctu Hesperus ita circumeunt … Varr., infima est quinque errantium terraeque proxima stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Latine dicitur Lucifer Ci., stella gravis nobis, Lucifer ortus erat O., tres ubi Luciferos veniens praemiserit Eos O.; po bajki je Lucifer sin Avrore, Keiksov (Cēōx) in Dajdalionov oče, ki je z Venero tekmoval za stavo lepote: O., Hyg., Stat., Cl.; od tod Lucifero genitus (= Ceyx) O.; meton. dan: tot Luciferi O., non habet officii Lucifer omnis idem O., exsiliente Lucifero Amm.

Lūcīlliānus -ī, m Luciliján

1. tast cesarja Jovijana, magister equitum et peditum; l. 364 po Kr. so ga ubili vojaki v Galiji: Amm.

2. comes, se je kot poveljnik pomorskih in kopenskih čet udeležil vojaškega pohoda cesarja Julijana proti Perzijcem: Amm.

luck [lʌk] samostalnik
srečno naključje, sreča, usoda

good luck! srečno!
bad (ali ill, hard) luck smola, nesreča
bad luck to him! bes ga plentaj!
to be down on one's luck imeti smolo
to be in luck's way; ali to be in luck imeti srečo
the devil's own luck vražja sreča ali smola
for luck za srečo
he has a run of luck sreča mu je naklonjena
in luck srečen, ki ima srečo
just my luck! kakšna smola!
out of luck nesrečen, ki nima sreče
pure luck slepa sreča, golo naključje
luck in sieve kratkotrajna sreča
streak of luck žarek sreče
to take pot luck sprejeti karkoli je pripravljeno za obed
to try one's luck at poskusiti srečo pri
as luck would have it k sreči, po nesreči (po vsebini)
worse luck na žalost, k nesreči
worst luck velika smola

lucre [lükr] masculin dobiček; dobra kupčija

amour masculin, esprit masculin du lucre dobičkaželjnost
appât masculin du lucre želja po pretiranem in često nedovoljenem dobičku
intention féminin de lucre (juridique) dobičkarski namen

Lucrētius 3 Lukrécij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Poseb.

1. Sp. Lucretius Tricipitīnus Spurij Lukrecij Tricipitin, rim. senator in mestni prefekt (praefectus) za časa Tarkvinija Ošabnega, konz. l. 509: Ci., L. Njegova hči Lucrētia -ae, f Lukrécija, soproga Tarkvinija Kolatina, ki se je zabodla, ker jo je posilil Sekst Tarkvinij, sin kralja Tarkvinija Ošabnega; zato so Rimljani vso kraljevo rodbino izgnali: Ci., L., O., Sen. ph., Iuv., Aur.; apel. Lucrētia Lukrécija = čista žen(sk)a: Petr., Mart.

2. T. Lucretius Carus Tit Lukrecij Kar, Ciceronov sodobnik, eden najznamenitejših rimskih pesnikov, ki je spesnil 6 spevov obsegajočo filozofsko pesnitev De rerum natura, v kateri svojim rojakom razlaga Epikurov nauk o atomih. Umrl je l. 55: Ci. ep., H., Q., Stat., Gell. (po nekaterih ta pesnik ne pripada Lukrecijevemu rodu, ampak je morda le osvobojenec kakega Lukrecija).

3. Q. Lucretius Vespillo Kvint Lukrecij Vespilon
a) Sulov sodobnik, dober govornik in pravnik: Ci.
b) senator in Pompejev pristaš, ki je l. 49 naredil samomor, potem ko so Cezarjevi pristaši osvojili mesto Sulmono, ki jo je bil zasedel: C.

lucrum -ī, n (iz *lu-tlom, indoev. kor. lā(H)u- ujeti, zapleniti; prim. skr. lótam, lótram plen, gr. ἀπο-λαύω pridobivam, uživam, ληΐς in λεία, jon. ληΐη, dor. λᾱία [iz *λαƑία] plen, sl. lov, sl. loviti = hr. lòviti, got. laun = stvnem. lōn = nem. Lohn)

1. dobiček, korist, prid (naspr. damnum): lucri causā Ci., emendi aut vendendi quaestus et lucrum Ci., lucrum facere Pl., Ci., Ph. dobiček ustvariti (ustvarjati), dobiček imeti, (pri)dobi(va)ti, lucra facere ex vectigalibus Ci., revocare ad lucrum praedamque Ci. v prid obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, lucro esse alicui Pl., Antonius ap. Ci. ali in lucro esse Ter., O. v prid biti, ponere in lucris Ci. ep. = lucro apponere H. = putare (deputare) esse in lucro Ter. za dobiček (v prid) šteti, lucrī facio (kot sklop lucrīfacio, v pass. lucrīfīo), pogosto z acc. vsote = dobiček oz. korist imeti, dobiti: me esse hos trecentos Philippos facturum lucri Pl., ostendo lucrifieri tritici modios centum Ci., omnem illam ex aerario pecuniam lucri factam videtis Ci., lucrifacere pallium Petr.; abs.: lucrifecit (Bassus) Mart., lucrifit Dig.; pren. lucri facere aliquid obresti ali dobiček imeti, obresti uži(va)ti od česa: hoc nomen Varr. pred drugimi, tj. sam dobiti, quae ille universa naturali quodam bono fecit lucri H. to vse pa je šlo njemu v prid, maleficium Auct. b. Hisp. ali iniuriam Plin. nekaznovano storiti (delati), notam censoriam Val. Max. za dobiček šteti = izogniti se, uiti mu; lucri pri glag. dare, addere, ducere, conferre, auferre, numerare = za (kot, v) dobiček: iubes HS XXX lucri (dobička) dari Ci., de lucro vivere Ci. ep., L. od (po) milosti drugih ljudi živeti (v srečo si lahko kdo šteje, da še živi), prim.: id iam de lucro est, quod vivis Pl. to je še sreča, da živiš, assentatores ad lucrum iubet ire poeta H. k slastni pojedini.

2. meton.
a) bogastvo (pridobljeno z dobičkom): Ph. (5, 4, 8) contrane lucrum nil valere candidum pauperis ingenium H., omne lucrum tenebris alta premebat humus O.
b) dobičkaželjnost, dobičkolovstvo, dobičkarstvo, koristoljubje, koristolovje, lakomnost, oderuštvo: concidit auguris Argivi domus, ob lucrum demersa exitio H., cum te neque fervidus aestus demoveat lucro neque … H., cum tu inter contagia lucri nil parvum sapias H., pro lucri pallida tabes! Lucan.