Franja

ministerium -iī, n (minister)

1. (po)strežba, služba, službovanje, posel, oskrbovanje, oskrba, uprava, upravljanje: V., Val. Max., Petr., Aur., Amm., aquila velut ministerio missa L. za strežbo, quod ministerium (sc. coqui) fuerat, ars haberi coepta (o kuharstvu) L., ministerium alicui facere Iust. ali praestare, exhibere Icti. (po)streči komu ali koga, partita ducibus multitudinis ministeria esse L., corpora ali membra fessa diurnis ministeriis O. od dnevnih opravil, m. nauticum L. mornarska služba, imperii L., poculorum Serv. točajstvo, služba točaja, adhibere aliquem ad ministerium L. k strežbi pri žrtvovanju, ministerio fungi L. kako službo opravljati; cameli iumentorum imperiis funguntur L.; m. pedum Plin.; ministerium = pomoč: Catonis Vell., obiit autem, ut opinio fuit, fraude Tiberi, ministerio et opera Cn. Pisonis Suet., quam ut esset cuius ministerio ac fraudibus liberos Germanici circumveniret Suet.

2. meton. pomočniki, pomagači, strežniki, služabniki, sluge, posli, (strežno) osebje: Plin., scribarum ministerium L., principi ministeria circumdare T., ministeria magistratibus et sacerdotibus conscribere T. nižje uradnike, atratum coquinae ministerium Amm., aulicum Lamp. dvorni služabniki, ministeria vini atque convivii Hier., varia arenae ministeria Suet.
b) namizna posoda, posodje, jedilni servis, namizje (= pribor in servis): Paul., ducentarum librarum argenti pondus ministerium Lamp.

miniti¹ (minem) minevati vorübergehen, vorbeigehen, vergehen; čas, dnevi ipd.: verstreichen
minilo je … [vorbeisein] vorbei sein, vorübersein, [umsein] um sein: es ist vorbei, časovno obdobje: (ein Tag, ein Monat, ein Jahr) ist um
minilo je že leto odkar … her sein: es ist schon ein Jahr her
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib, um die Zeit herumzukriegen
prenekatero leto je od takrat minilo manches Jahr ist seitdem ins Land gegangen
ko mine eno leto/en mesec … nach Verlauf eines Jahres/eines Monats

minor -ārī -ātus sum (minae)

1. kvišku moleti, kvišku štrleti: hinc atque hinc vastae rupes geminique minantur in caelum scopuli V., saxa minantia caelo Sil., machina minans V.

2. groziti komu, pretiti, žugati komu s čim; zagroziti, zapretiti komu s čim; abs.: ea pronuntiata Campanis atque ita spreta, ut ultro contumelias dicerent minarenturque L., aliud minando, aliud pollicendo inveniebant Ci., iste tum petere ab illis, tum minari Ci., similis minanti O., fallor, an irati mihi sunt in imagine vultus, torvaque nescioquid forma minantis habet? O.; z dat. personae: homini minari acerrime coepit Ci., Lapithis cratere m. V.; z acc. rei: O., V., Tib., Lucan., Suet., arma Brutus et Cassius in Ci. ep. z vojno, alicui malum L. (z batinami), omnibus omnia, alicui crucem Ci.; z ACI, in sicer nav. inf. fut.: Suet., minatur se abiturum esse Ter., fortitudinem animi se debilitaturum minatur Ci., se eversuram esse illam civitatem minabatur Ci., tunc Poppedius in excelsam aedium partem levatum abiecturum inde se, nisi precibus obtemperaret, minatus es Val. Max., sed non amplius profectum, quam ut hostis evaderet seque palam ac professe incendium suum restincturum ruina minaretur Fl., ut invasuros se non solum Illyricum, sed Thracias quoque Italiamque minarentur Vop.; redkeje z inf. pr.: hac minatur sese abire Pl.; s finalnim stavkom: Vulg., minantes, ut Perseo auxilio essent, nisi … L. epit., minor interminorque (preteč svarim), ne quis mi hic obstiterit obviam Pl.; occ. (o neosebnih subj.): Cl., ornus minatur usque V. grozi, da se bo podrl, hoče pasti, sic, quodcumque minabitur Eurus fluctibus Hesperiis H., domus mea deflagrationem urbi minabatur Ci., plaustra populo minantur Iuv., nil color caeli minatur Iuv., fortuna minans Suet., minanti servitio se eripere Sil.

3. širokoustno obljubiti (obljubljati), obetati (= gr. ἀπειλεῖν): multa et pulchra H., qui, magna cum minaris, extricas nihil Ph., atqui vultus erat multa et praeclara minantis, si vacuum tepido cepisset villula tecto H.; nec semper feriet, quodcumque minabitur (sc. se ferire) arcus H. — Od tod adv. pt. pr. minanter preteč(e), grozeč(e): agere O.

Mīnōs -ōis (redko -onis), acc. -ōem (redko -ōa), m (Μίνως) Mínos (gl. tudi Mīnōtaurus)

1. sin Zevsa in Evrope, Fojniksov vnuk, knosoški kralj (Cnossus), kretski zakonodajalec, s svojim bratom Radamantisom sodnik v podzemlju: Ci., S. fr., V., O., Cat., Val. Max., Suet., Hyg.

2. sin Likasta, vnuk prejšnjega, Pazifajin soprog (Pasiphae), kralj Krete, oče Katreja, Devkaliona, Androgeja, Ariadne in Fajdre, graditelj labirinta; v njem je imel zaprtega Minotavra, ljudožersko pošast z bikovo glavo, ki ga je s Pazifajo imel od Pozejdona poslani bik. Ker so Atenci Minoju ubili sina Androgeja, je začel proti njim vojno in jih prisilil, da so mu vsako deveto leto poslali sedem mladeničev in sedem devic za Minotavra; tega davka je Atence osvobodil Tezej, ki je ubil Minotavra: O. Novico o Androgejevi smrti je Minos prejel ravno med žrtvovanjem Gracijam na otoku Paros; takoj je odložil žrtveni venec, zapovedal piščalkarjem umolkniti in potem dovršil žrtvovanje; od tod Minois exemplo supplicavit Suet. — Od tod Mīnōis -idis, acc. -ida, f (Μινωίς)
a) Minóida, Minojeva hči (= Ariadna): O., Cat., Tib.; Minójeva potomka sploh: Sen. tr., Aus.
b) Minójev (otok), starejše ime otoka Paros: Plin. Mīnōius 3 (Μινώιος) Minójev, pesn. tudi = krétski: Cl., regnum V., Creta O., virgo O. (= Ariadna), sella Sil. Minojev sodni stol (v podzemlju), tela, turba Sil. kretske, kretska, tecta Brundisii Lucan. od Krečanov zgrajene. Mīnōus 3 (Μινῶος) Minójev, pesn. = krétski: T., Pr., Stat., Cl., Thoas O. Toant (Ariadnin sin), arenae O. obale Krete.

Mīnō-taurus -ī, m (Μινώταυρος Minojev bik) Minotáver, pošast z bikovo glavo, ljudožerski sin Minojeve soproge Pazifaje in bika poslanega od Pozejdona na Kreto, poistoveten s feničanskim bikoglavim Molohom, ki so mu žrtvovali otroke (prim. Mīnōs 2.). Jedro te bajke je zaton Molohovega bogočastja v Atiki (na otoku Minoja (Mīnōa) pri Megari): V., O., Plin., Veg., Hyg., Serv., P. F.; šalj.: offensione Minotauri (= Calvisii et Tauri) Ci. ep.

Minturnae -ārum, f Mintúrne, mesto v Laciju ob močvirnatem ustju reke Liris: O., L., H., Iuv., Val. Max., Mel., Plin., Aur., Dig. — Od tod adj. Minturnēnsis -e mintúrnski: populus L., litterae Ci. v Minturnah pisano, flumen (= Liris) Ulp. (Dig.); subst. Minturnēnsēs -ium, m Mintúrnijci, preb. Minturn: Vell., Val. Max.

minuō -ere -uī -ūtum (minor -ōris)

1. (z)drobiti, (raz)drobiti (razdrabljati), (raz)tolči, (s)treti, (raz)klati, razseka(va)ti, (raz)cepiti, (z)meti, (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), prelomiti (prelamljati), razbiti (razbijati): ligna, ramalia O., mullum in singula pulmenta H. na kose razrezati, aliquem in pilā O., obiectus portarum Stat., ligna minuta P. F.

2. manjšati, pomanjš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: tu cave ne minuas, tu ne maius facias id H., ignes N., urinam ignibus Col., aes alienum Plin. iun., sumptūs Ci., vectigalia Suet., pretium frumenti ad ternos nummos T. znižati na, sanguinem Veg. puščati komu kri; refl. se minuere, tudi samo minuere ali med. minui manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati, pešati, pasti (padati), upasti (upadati), uteči se (naspr. augescere, augeri, (in)crescere): minuit se motus Plin., minuit se morbus, motus Plin. ponehuje, aliae sic, ut aliquantum quidem minuatur ex febre, nihilominus tamen quaedam reliquiae remaneant Cels., minuente aestu C. ob oseki, luna minuens Plin. iun. upada, corporis artūs O. ali corpora minuuntur Plin. se krčijo, upadajo, Danubius reliquo aestatis minuitur Sen. ph.

3. metaf. (z)manjš(ev)ati, (z)niž(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, omejiti (omejevati), spodkopa(va)ti, (u)blažiti (ublaževati), umeriti (umerjati), ovreti (ovirati), (o)brzdati, (u)krotiti, okrniti (okrnjevati), obvlad(ov)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), (o)škodovati, upreti (upirati) se, boriti se, delovati proti komu ali čemu: Pl., Q., curas H., gloriam Ci. ali laudem alicuius L. (naspr. amplificare), auctoritatem C., potentiam senatūs atque auctoritatem Ci., maiestatem populi Romani per vim Ci., violare clementiam quam regis opes minui maluit N., censuram L., religionem N. žaliti, fidem T., opinionem Ci. pobijati predsodek, cupiditates Ci. (naspr. inflammare), iram Ter., spem C., maerorem Ci., lutum O., timorem militum C., Auct. b. Afr., alicui animos L. (naspr. accendere) jemati komu pogum, controversias C. pomirjati, poravnavati, ut controversiam minuam Ci. da se omejim samo na sporno zadevo, consilium suum non m. Ter. v ničemer ne spremeniti, tako tudi: nec tu eā causā minueris haec, quae facis Ter., consul alter equestri proelio uno et vulnere suo minutus L. oslabljen; occ. kot jur. t.t. capite minui Dig. izgubiti državljanske pravice (prim. caput, dēminuō, dēminūtiō). Od tod adj. pt. pf. minūtus 3, adv. -ē (prim. izpos. „minuta“ v sl. Cat., Auct. b. Afr.

1. majhen, majčken, majcen, drob(c)en: Plin., Lucr., Sen. ph., Suet., Veg., Gell., Lact., Tert. idr., minutis gladiis utebantur N., litterae Pl., Ci. drobno pismo (= drobne pismenke), res Ci. malenkosti, semina minutissima Ci., minuti pisciculi Ter., pisces Varr. Fr., Don., bestiolae, animalia Varr., puer Varr., genus Mel. pritlikav rod, plebes Ph. nizko, navadno ljudstvo, preprosti ljudje, dii Pl. nižji, aër minutior Lucr. tanjši, commentarii minutissime scripti Plin. ep. drobno (prav (zelo) na drobno, kar najdrobneje) pisani, historia minutissime scripta Sen. ph. kar najdrobneje (najtesneje) pisana, minute sal terere Col., minutius concīdere Col., minutissime commolere Col. ali quam minutissime contundere Ca. na drobne (prav (zelo) drobne, kar najdrobnejše) kose; subst. minūta -ōrum, n časovni delci, minute, ki so jih šteli 10 na eno uro: Aug., minuta, quae geometrica ratio partium partes appellat Amm. minute (kot 60. del stopinje = gr. λεπτά).

2. nepomemben, neznaten, malovažen, nevažen, malenkosten: philosophi Ci., imperatores Ci., res Ci. malenkostne reči, malenkosti, genus sermonis Ci. nižja vrsta govora, minutum animum pro parvo dicimus Ci. malodušnost imenujemo „minutus“ animus namesto „parvus“, grandia minute dicere Ci. malenkostno, minutius rem tractare Ci. preveč dlakocepsko razpravljati, maličiti, minutius scrutantem omnia Q. nadrobneje, natančneje; komp. subst. n. pl.: illa minutiora Aur. tiste manj pomembne (tehtne) stvari.

minúta minute ženski spol

do minute točno à la minute, ponctuellement
v zadnji minuti, zadnjo minuto à la dernière minute, au dernier moment
je nekaj minut od tu c'est à quelques minutes d'ici
počakajte minuto! attendez une minute (ali un instant!)

minúta minuto m

na minuto točno con rigurosa puntualidad
je 5 minut od tu está cinco minutos de aquí
nekaj minut (durante) algunos minutos
v minuti en un minuto
50 obratov na minuto 50 revoluciones por minuto
počakajte minuto! ¡espere usted dos minutos!

minute [minüt] féminin

1. minuta; trenutek, moment

2. original, izvirnik

3. histoire mala pisava, male črke; interjection, familier trenutek! počasi! stoj!

à la minute (familier) na minuto (točno)
de minute en minute od minute do minute
dans la minute, dans une minute (familier) v hipu, takoj
une minute! trenutek!
minute de conversation (téléphonie, télégraphie, télévision) minuta pogovora
minute de jugement original sodbe
observer une minute de silence en l'honneur des morts de la guerre počastiti padle v vojni z enominutnim molkom
il va revenir d'une minute à l'autre vsak hip bo tu; adjectif, familier zelo hiter, hitro narejen
entrecôte féminin minute hitro narejena, pečena bržola

Minyās¹ -ae, m (Μινύας) Mínias, kralj v Orhomenu, zelo bogat, mitološki praoče in rodovni heroj bojot(ij)skega plemena Minijcev: Hyg., Serv., P. F. Od tod subst. Minyae -ārum, m (Μινύαι) Mínijci, staro eolsko pleme, nastanjeno najprej v Tesaliji, potem v Bojotiji, kjer je bilo njihovo glavno mesto Orhomen (Ὀρχομενός); pesn. argonávti (po prvotni verziji te mitološke zgodbe so namreč argonavti odpluli iz Bojotije): O., Lucan., Val. Fl., Mel. Minyēias -adis, f (Μινυηϊάς) ali Minyēis -idis, acc. pl. -idas, f (Μινυηΐς) Minieíada, Miniéida, Minijeva hči: O. Adj. Minyēius 3 Mínijev: proles O. (Minijeve hčere Alkatoa, Levkipa in Arzipa, ki so se upirale Bakhovemu bogočastju in bile zato spremenjene v netopirje), manus Val. Fl.

Mirobrīga (Merobrīga, Merobrīca) -ae, m Mirobríga (Merobríga, Merobríka), kelt. ime treh starih mest v Hispaniji (dve sta izpričani v literarnih virih);

1. mesto blizu današnjega mesta Capilla, zahodno od Meride v pokrajini Baeturia Turdulorum: Plin.

2. mesto v okolici Salmantike (izpričano na napisih).

3. mesto ob obali, zahodno od mesta Pax Iulia (zdaj Beja): Mirobrigenses qui Celtici cognominantur Plin.

mīror -ārī -ātus sum (mīrus)

1. čuditi se komu ali čemu, začuditi se nad kom ali čim; abs.: animus meus miratur Pl., tutemet mirabere Ter., mirari secum tacitus H.; z acc.: neglegentiam hominis Ci.; s praep.: nec tu de homine mireris Cypr., mirari super haereses istas Tert.; z ACI: a quibus miror, ne quod iudiciorum esset vestigium, non subsellia quoque esse combusta Ci., non mirari oportet (ne sme se zdeti čudno) hunc ordinem … ad institutam ab Servio Tullio summam non convenire L.; s kavzalnim stavkom: Plin. iun., mirabar, quod (da) Apollonius maneret integer Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl., Ter., Val. Max., eius rei quae causa esset, miratus C., ne miremini, qua ratione hic tantum apud istum libertus potuerit Ci.; s kondicionalnim stavkom: Pl., Ter., miror, illā superbiā atque importunitate si quemquam amicum habere potuit Ci., neque id erat mirandum, si non facile ad credendum adducebatur N.; miror pogosto = gr. ϑαυμάζω čudno se mi zdi, zame je čudno, ne morem razumeti (doumeti), rad bi vedel, radoveden sem, rad bi slišal, začuden se sprašujem: Pl., miror, quae sit, miror, quid abierit Ter., mirantes, quid rei esset L., se mirari, quare iam tertium diem sic teneretur N., quo magis mireris Sen. ph. čemur se gre še bolj čuditi.

2. občudovati, čudeč se gledati na kaj, občudujoč častiti, biti prevzet, strmeti nad čim: signa, tabulas pictas, vasa caelata S., puerorum formas et corpora Ci., Graecarum artium opera L., ripas et vacuum nemus H., artificum manus inter se operumque laborem V. občudujoč med seboj primerjati, antiquos Plin. iun., se m. Cat., Mart. občudovati se, biti zaljubljen (zagledan) vase, quemcumque in aliā laude miramur Ap., quod quidem mirari super diis immortalibus nequaquam congruerit Ap.; z gr. skladom (ϑαυμάζω τινά τινος): iustitiaene prius mirer (sc. te) belline laborum V. — Od tod gerundiv mīrandus 3 občudovanja vreden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč: Plin., haud miranda facta Pl., mirandumne id est Ter., altitudo Ci., fides Stat., mirandum est modum Ci. na občudovanja vreden način, čudovito.

Opomba: Star. inf. mirarier: Caecil., Ter., Lucr., Fest. Act. soobl. mīrō -āre -āvī: Varr. ap. Non., Pomp.

misa ženski spol maša, mašna daritev

misa del alba zgodnja maša
misa cantada péta maša
misa solemne slovesna maša
misa de cuerpo presente pri krsti brana maša zadušnica
misa de difuntos, misa de réquiem maša zadušnica
misa de(l) gallo božična polnočnica
misa rezada tiha maša
ayudar a misa streči pri maši
celebrar (la) misa mašo brati
no saber de la misa la media prav nič ne vedeti
venir de misa od maše priti

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

Mīsēnus -ī, m (Μισηνός) Mizén, Ajolov sin, Hektorjev tovariš, pozneje Enejev spremljevalec in trobentač: V. Od tod Mīsēnus -ī, m (sc. mons): V. ali Mīsēnum -ī, n (sc. promunturium, Μισηνόν) Ci., T., Plin. iun., Suet., Veg. Mizén, mizenski rt in mesto v Kampaniji ob Bajskem zalivu, rim. vojaško pristanišče (zdaj Cap di Miseno): promunturium Misenum T. ali Miseni L., T.; tudi Mīsēna -ōrum, n: nobilia Pr. (ker je bil tam pokopan Mizen). — Od tod

1. adj. Mīsēnēnsis -e mizénski: T.

2. subst. Mīsēnātēs -ium, m Mizenáti, Mizénci, preb. Mizena: Veg.

miseror -ārī -ātus sum (miser) pomilovati, obžalovati koga, sočustvovati s kom, jadikovati, tožiti, tarnati za kom, čim: se Pl., T., periculum Ci., fortunam Ci., huius eventum Ci., casum S., T., iram inanem amborum V., hoc atrociter, graviter, apte, copiose Gell. obžalujoč izjavljati; pesn. z loc. animi ali abl. loci animo v srcu pomilovati = usmiliti se koga, usmiljenje imeti s kom: iuvenem animi miserata repressit V., sortem animo miseratus iniquam V., miserans attollit amicum V., Phoebe, gravis Troiae semper miserate labores V.; pesn. in poklas. z gen.: mei Acc. ap. Non., tanti viri, formae Iust., poenae indignae Sil. — Act. soobl. miserō -āre: Acc. ap. Non. — Od tod

1. gerundiv miserandus 3 pomilovanja (obžalovanja, usmiljenja) vreden, beden, nesrečen, ubog: invidiosa suis (sc. Niobe), at nunc miseranda vel hosti O., haec mihi videntur misera atque miseranda Ci., fortuna S., miserandum in modum Ci., ut aliis miserandus, aliis irridendus esse videatur Ci.; s sup. na -u: haec indigna miserandaque auditu L.

2. adv. pt. pr. miseranter: quod aut ampliter insigniterque aut lacrimose atque miseranter aut multa copiosaque invidia gravique et penetrabili querimonia dixerit? Gell.

misli|ti¹ (-m)

1. denken (tudi filozofija)
misliti filozofsko/ znanstveno/logično/jasno/praktično … philosophisch/wissenschaftlich/logisch/klar/praktisch … denken
misliti drugače anders denken
misliti dlje od česa hinausdenken über
začeti drugače misliti umlernen, umdenken

2. (ceniti) denken (mislim, da se bova sporazumela ich denke, wir können uns einigen, koliko ste Vi mislili? was/[wieviel] wie viel haben Sie gedacht?); (umišljati si) denken (misli, da je nevemkaj naredil er denkt wunder was getan zu haben)
kaj vendar misliš! wo denkst du hin!

3.
misliti si denken, sich denken (kdo bi si bil mislil! wer hätte das gedacht!; to si lahko misliš, da … du kannst dir denken, [daß] dass …); annehmen (krog einen Kreis annehmen)
X si je mogoče misliti X ist denkbar
Xa si ni mogoče misliti X ist undenkbar
misliti si svoje sich sein Teil denken
tega si v sanjah ne bi bil mislil das hätte ich mir nie träumen lassen
kar misli si! denkste!

4.
dati misliti komu jemandem zu denken geben, jemanden nachdenklich stimmen

5.
misliti na denken an (svojo korist an seinen Vorteil, to, da boš plačal račun daran, die Rechnung zu bezahlen, to, da si bomo poiskali drugo stanovanje daran, uns eine neue Wohnung zu suchen)
(meriti na) hinauswollen auf; (paziti na) bedacht sein (na svoje dobro ime auf seinen guten Ruf)

mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
mislim da I think so, I suppose so, I should think so
mislim da ne I don't think so
mislim, da imate prav I dare say you are right
ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
povem, kar mislim I speak my mind
mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
kaj misliš storiti? what do you intend to do?
kaj pa misliš! what are you thinking of?
misli name! remember me!
to sem si mislil I thought so, I thought as much
tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
mísliti pri sebi to think to oneself
to si lahko mislim I can well imagine (that)
on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
mislite si, kar hočete! you may think what you like!
kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
takó se splošno misli that is the current opinion
mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
javnost misli the public feeling is...
ne mislim nič hudega I mean no harm
menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
glasno mísliti to think aloud, to think out loud

mission [misjɔ̃] féminin misija, (od)poslanstvo, delegacija; poverjena naloga; cilj; vloga; religion misijón

mission diplomatique diplomatsko poslanstvo
mission officielle, secrète uradna, tajna misija
mission dangereuse nevarna misija, naloga
la mission de l'artiste umetnikovo poslanstvo
mission permanente stalno zastopstvo
mission spéciale posebna misija
s'acquitler d'une mission opraviti misijo
avoir mission de, pour quelque chose biti poverjen z, imeti nalogo za, biti poklican za
(religion) faire, prêcher la mission biti misijonar
prêcher sans mission (familier) ravnati na lastno odgovornost, govoriti sam od sebe