Franja

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

histerično prislov
1. (o čustvenem odzivu) ▸ hisztérikusanNenehno boste čustveno nihali, se enkrat skoraj histerično smejali, drugič spet jokali. ▸ Folyamatosan érzelmi hullámai lesznek, egyszer szinte hisztérikusan nevet, máskor pedig sír.

2. (o intenzivnosti ali pretiranosti) ▸ hisztérikusan, hisztérikus módon
V daljavi je histerično tulila sirena rešilnega avtomobila. ▸ A távolban hisztérikusan üvöltött egy mentőautó szirénája.
Svetlobni snop kamere, ki se sem in tja premika včasih upočasnjeno, včasih histerično. ▸ A kamera fénynyalábja néha lelassulva, néha hisztérikusan mozog ide-oda.
Prodaja Nokie C3 se je v Indoneziji začela histerično, saj so ljudje na svojo C3 čakali kar v vrstah. ▸ Indonéziában a Nokia C3 értékesítése hisztérikus módon kezdődött, hiszen az emberek sorokban állva vártak a saját C3 készülékükre.

historia -ae, f (gr. ἱστορία)

I.

1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje: ut est in omni historia curiosus Ci.

2. (po poizvedovanju pridobljeno) znanje: si quid in ea epistula … historiā dignum Ci. ep.

3. meton. znanstvena vsebina: liber multae variaeque historiae refertus Gell. —

II.

1. meton. pisna povest, pisno poročilo (o tem, kar se je zgodilo ali slišalo), popis: h., rerum cognitio praesentium Verr., amaras … historias ut captivus audit H., maxima de nihilo fiet historia Pr.; konkr. predmet govorice: ut fieres nobilis historia Pr. mestna govorica; occ. mitološka povest, bajka, pripovedka, v pl. = bajeslovje, mitologija: peccare docentes historiae H., omnibus historiis se meus aptat amor O., h. fabularis Suet.

3. sinekdoha
a) abstr. zgodovina = raziskovanje zgodovine, zgodovinopisje, zgodovinska znanost, zgodovinoznanstvo: antiquis temporibus historia nihil erat nisi annalium confectio Ci., h. magistra vitae Ci., rem historiae mandare Ci., obscura est historia Romana Ci., historiae fides Ci. zgodovinska resnica, apud Herodotum, patrem historiae Ci., prima historiae lex est, ne quid falsi dicere audeat Ci., alias in historia leges observandas putare, alias in poëmate Ci., historias (com)plures novisse Vitr. veliko vedeti o zgodovini.
b) konkr. zgodovina = sestavni opis zgodb (zato pogosto v pl.), zgodovinopis, zgodovinska knjiga, zgodovinsko delo, „zgodbe“: h. Italici belli et civilis Ci., h. Graeca Ci. v grščini napisana rimska zgodovina, h. Romana Val. Max., conditor historiae O. = historiae scriptor Gell. = historiarum scriptor Q. ali auctor Vell. zgodovinar, zgodovinopisec, historiam scribere Pl., Ci., N., Iust. ali conscribere Fl., historias scribere N., historiam relinquere N. ali edere Suet. ali componere Suet., Plin. iun., historias Latino sermone conponere Iust., historias legere Q., Iuv., quod semper in historiis legimus Sen. ph., naturalis historia Plin. naravoslovje, prirodopis (znamenito delo Plinija starejšega v 37 knjigah); pooseb.: quem (sc. C. Iulium Hyginum) … quidam Historiam vocabant Suet. živo Zgodovino.

histórik historien moški spol ; annaliste moški spol , chroniqueur moški spol

literarni historik historien littéraire (ali de la littérature)

history [hístəri] samostalnik
zgodovina; pripoved, zgodba, zgodovinski potek; zgodovinska drama
medicina anamneza, potek bolezni

to become (ali make) history priti v zgodovino
ancient (medieval, modern) history zgodovina starega (srednjega, novega) veka
natural history prirodopis
history of art umetnostna zgodovina
history piece zgodovinska slika
that is all history now to je že zdavnaj minilo

histriō -ōnis, m (etr. beseda iz etr. osnovne obl. hister, ister = lat. ludio, ludius)

1. pantomimski plesalec, — igralec, pantomimik: Val. Max., vernaculis artificibus, quia ister Tusco verbo ludius vocabatur, nomen histrionibus inditum, qui … inpletas modis saturas descripto iam ad tibicinem cantu motuque congruenti peragebant L. (7, 2), discordia ex certamine histrionum T.

2. sploh igralec, gledališki igralec zlasti v tragedijah, traged: Pl., Iuv., Mart., Ap., Amm., histrionum levis ars Ci., neque enim histrioni, ut placeat, peragenda fabula est Ci., histrioni actio, saltatori motus … datus est Ci., a pessimo histrione (= tragoedo) bonum comoedum fieri Ci., h. tragicus ali tragoediarum, h. comoediarum Plin., histriones (= tragoedi) et comoedi Q., Cassium histrionem solitum … interesse ludis, quos … T., Atellanarum histrio Suet., h. aulae Suet. dvorni igralec, acroamata et histriones Suet. predavanja in gledališke igre ali (kot ἓν διὰ δυοῖν) predavanja igralcev; igralci, ki so jih v času cesarjev preganjali (T., Suet.) in zaničevali: Plin. iun.

3. metaf. zdravniški bahač, mazač: Cels.

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

híša maison ženski spol , logis moški spol

Bela hiša la Maison Blanche
enodružinska hiša maison particulière (ali individuelle, pour une seule famille, unifamiliale), pavillon moški spol
javna hiša maison close (ali de tolérance, de prostitution), vulgarno bordel
kmečka hiša maison paysanne (ali rurale)
letoviška hiša maison de campagne, résidence ženski spol d'été
mestna hiša hôtel moški spol de ville, mairie ženski spol
očetna, domača hiša maison paternelle
rojstna hiša maison natale
stanovanjska hiša bâtiment moški spol (ali immeuble) d'habitation
trgovska hiša maison de commerce, immeuble moški spol commercial, grand magasin
vogalna hiša maison d'angle
montažna hiša maison préfabriquée
iti od hiše do hiše aller de porte en porte, faire du porte à porte

híša casa f ; edificio m

Bela hiša Casa Blanca
dvojna hiša casa doble
enodružinska hiša casa habitada por una sola familia
javna hiša casa pública, burdel m
mestna hiša (magistrat) casa de ayuntamiento, palacio m comunal
polna hiša (gledališče) llenazo m
petnadstropna hiša casa de cinco pisos
rojstna hiša casa natal
sosedna hiša casa contigua (ali vicina)
stanovanjska hiša casa de vecindad
trgovska hiša casa de comercio
vikendska hiša casa para el fin de semana, casa veraniega
vrstna hiša casa alineada
imeti lastno hišo tener casa propia
iti od hiše do hiše ir de casa en casa
vsakdo je gospodar v svoji hiši cada cual manda en su casa
montažna hiša casa prefabricada

híšen (of the) house; home; household

híšni bogovi zgodovina household gods, pl, the Lares and Penates pl
híšno delo housework, household chores, ZDA (home) chores pl
híšni duh, prikazen ghost haunting a house
híšni gospodar landlord, householder
híšni dohod path
híšni dovoz drive, driveway
híšna instalacija elektrika wiring, (plin, voda) plumbing
híšni ključ front-door key, latchkey
híšna lekarna (domača) family medicine chest, first-aid kit
híšna najemnina (house) rent
híšni prag threshold
híšni ples (zabava) carpet-dance
híšni pes house-dog
híšna preiskava (policijska) domiciliary visit (by police); raid, house search, ZDA house check
nalog za híšno preiskavo search warrant
híšni prijatelj family friend
híšni red house regulations pl; rules of the house
híšna služinčad (domestic) servants pl
híšni stanovalec resident, (najemnik) lodger, tenant
híšna streha roof, housetop
híšna številka house number, street number
híšni telefon house (ali domestic) telephone (line)
híšni telefonski priključek (stanovanjski) (domestic) telephone connection
híšni upravitelj caretaker, ZDA janitor
híšna veža (entrance-)hall, corridor, vestibule, ZDA hallway
híšni zapor house arrest
dati, vtakniti v híšni zapor koga to put someone under house arrest
híšni zdravnik family doctor
híšni zmaj (figurativno, zlobna ženska) vixen, shrew, scold, termagant, ZDA žargon battleaxe
híšni posestnik house owner

híšen de (la) casa; casero; domiciliario

hišna lekarna botiquín m casero
hišni obisk (zdravnika) visita f (domiciliaria)
hišen posestnik propietario m de una casa
hišen red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
hišen prijatelj amigo m de la casa
hišna številka número m (de la casa)
hišen zapor arresto m domiciliario
hišen zdravnik médico m de la familia
hišen zmaj (fig, fam) marimandona f

híšica petite maison, maisonnette ženski spol , cabane ženski spol

pasja hišica niche ženski spol à chien
polževa hišica coquille ženski spol d'escargot
vrtna hišica cabane ženski spol (ali maisonnette moški spol) de jardin

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

híter rapide, prompt, preste, véloce

hiter kot blisk, kot veter rapide (ali prompt) comme l'éclair (ali comme une flèche, comme un trait)
s hitrimi koraki à grands pas, d'un pas rapide

hítro quickly, swiftly, rapidly, fast

na hítro in haste
hitro! make haste! quick, be quick!
čas hítro mine pri delu time flies when one is busy
hítro govoriti to speak fast
hítro teči to run fast, to be a fast runner
bodimo nared, pripravimo se čim hitreje let's get ready as soon as we can
to je hítro storjeno that doesn't take long
prehítro greste, hodite za mene you are going (ali walking) too fast for me
človek hítro naredi neumnost you can soon (ali easily) make a silly mistake
kar najhitreje with all possible speed

hítro rapidement, vite, promptement, prestement, avec célérité, en vitesse, en hâte

hitro hoditi marcher vite (ali bon train)
kar najhitreje aussi vite que possible, au plus vite, le plus vite possible

hítro rápidamente; rápido; prontamente; pronto

hitro! ¡de prisa!
dajte, naredite hitro! ¡dése prisa!
hitro ravnati, razumeti actuar, comprender rápidamente
hitro iti avivar (ali aligerar) el paso
hitro voziti (avto) ir a gran velocidad

hitróst (vlaka itd.) speed; velocity; (knjižno) celerity; (tekača) swiftness, fleetness; (naglost) hastiness; (hitrica) hurry, haste; (okretnost) agility, adroitness, briskness, nimbleness; rapidity; promptness

z vso hitróstjo, v polni hitrósti at full speed
največja hitróst top speed
največja dovoljena hitróst speed limit
ekonomska (komercialna) hitróst economic (commercial) speed
(enakomerno) pospešena hitróst (steadily) increasing velocity
poprečna hitróst average speed
začetna hitróst (izstrelka) initial (ali muzzle) velocity
strelna hitróst (orožja) rate of firing
omejitev hitrósti speed limit
iti z vso hitróstjo to go (at) full speed (ali top speed), (tekač, avto) pogovorno to go all out
on vozi z noro hitróstjo he drives at a reckless (ali breakneck) speed
vlak je vozil s hitróstjo 60 km na uro the train was doing 60 km per (ali an) hour
čas teče z vrtoglavo hitróstjo time flies like lightning
povečati hitróst (avtu, ladji) to increase speed

hitróst vitesse ženski spol , rapidité ženski spol , promptitude ženski spol , célérité ženski spol , vélocité ženski spol

hitrost dela vitesse (ali rapidité, célérité) d'exécution d'un travail
hitrost leta, poleta vitesse de vol
maksimalna, minimalna hitrost vitesse maximum (ali maxima, maximale), minimum (ali minima, minimale)
omejitev hitrosti limitation ženski spol de vitesse
prekoračitev hitrosti excès moški spol de vitesse
prevelika hitrost vitesse excessive
začetna, končna hitrost vitesse initiale, finale
s hitrostjo 60 km na uro à une (ali à la) vitesse de 60 km/h
z veliko hitrostjo à grande vitesse
s polno hitrostjo à toute vitesse (ali allure)

hitróst velocidad f ; rapidez f

nadzvočna hitrost velocidad supersónica
maksimalna (minimalna) hitrost velocidad máxima (mínima)
poprečna hitrost velocidad media
začetna (končna) hitrost velocidad inicial (final)
hitrost poleta velocidad de vuelo
prevelika hitrost velocidad excesiva
merílec hitrosti (avto) taquímetro m; velocímetro m; aer acelerómetro m
omejitev (izguba) hitrosti limitación f (pérdida f) de velocidad
prekoračitev hitrosti exceso m de velocidad
s hitrostjo od ... a una velocidad de...
s hitrostjo 100 km na uro a razón de 100 kilómetros por hora
z vso hitrostjo (o avtu) a toda marcha
povečati (zmanjšati) hitrost aumentar ali acelerar (reducir) la velocidad