Franja

prima ženski spol sestrična

prima hermana, prima carnal rodna bratranka, sestrična
prima segunda sestrična v drugem kolenu
es su prima hermana čisto je podobna (o stvareh)

primarna preventiva stalna zveza
medicina (o zdravstvenem varstvu) ▸ elsődleges megelőzés, primer prevenció

primestni avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ elővárosi busz
Imamo primestne avtobuse, ki pa ob nedeljah popoldne bolj redko vozijo. ▸ Vannak elővárosi autóbuszaink, de azok vasárnap délutánonként ritkábban közlekednek.

prīmi-para -ae, f (primus in parĕre) prvésnica (o samicah živali): Plin.

prīmo-creātus 3 (prīmus in creāre) prvi ustvarjen, najprej ustvarjen, prvoustvarjen: primogenitus, non primocreatus Ambr. (o Kristusu).

prīmō-genitus 3 (prīmus in gīgnere) prvorojen: vitulus Pall.; o Kristusu: Lact., primogenitus, non primocreatus Ambr., filius, deus Lact.; subst. prīmōgenita -ōrum, n prvorojenska pravica, pravica prvorojenca, prvorojenstvo: Vulg., Aug.

primoprȅdajnī -ā -ō prevzemnopredajni: primopredajni ugovor pogodba o prevzemu in predaji

princ samostalnik
1. (član vladarske družine) ▸ hercegPovezane iztočnice: kronski princ

2. (idealen moški) ▸ hercegZaman boste čakali svojega princa iz sanj, saj običajno obstajajo samo v pravljicah. ▸ Hiába várják álmaik hercegét, hiszen azok általában csak a mesében léteznek

3. (v pravljici) ▸ herceg

princip moški spol (-a …)

1. der Grundsatz, das Prinzip (dualnosti Dualitätsprinzip, materialni Materialprinzip, nasprotni Gegenprinzip, predstavitveni Darstellungsprinzip, biti Seinsprinzip, o permanenci Permanenzprinzip, užitka Lustprinzip, stroškovni Kostendeckungsprinzip, življenjski Lebensprinzip); matematika, fizika der Satz (von) (identete Identitätssatz), die Regel (Cavalierijev Querschnittregel)
princip kavzalnosti das Kausalitätsprinzip, das Kausalgesetz
Arhimedov princip Archimedisches Prinzip
iz principa aus Prinzip
v principu im Prinzip, im Grunde, eigentlich, (načeloma) grundsätzlich
| ➞ → načelo

prīncipium -iī, n (prīnceps)

I.

1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).

2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —

II. (kot voj. t.t.) principia

1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.

2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N.

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

priority [praiɔ́riti] samostalnik
prioriteta, prednost (over, to)

priority bond prednostna obligacija
priority holder kdor ima prioriteto
priority share prioritetna delnica
priority list prioritetna lista
of first (ali top) priority najbolj nujno
to give high priority to dati največjo prednost čemu (komu)
to take priority of imeti prednost pred kom
priority of birth prvorojenstvo
priority road prednostna cesta
priority rule pravilo o prednosti

pripómba observation ženski spol , remarque ženski spol , (pisna) note ženski spol , (v knjigi) annotation ženski spol

obrobna pripomba note marginale
dati pripombe o faire des remarques (ali des observations) sur (ali concernant) quelque chose

pripómba observación f ; (pismena) nota f , advertencia f

obrobna pripomba nota f marginal
dati pripombe o hacer observaciones acerca de (ali sobre)

pripovedka samostalnik
1. (poučna pripoved) ▸ monda
2. (laž) ▸ mendemonda
V Metliki že dolgo poslušamo pripovedke o zdravi pitni vodi. ▸ Metlikában már régóta hallgatjuk az egészséges ivóvízről szóló mendemondákat.
Vse pripovedke o zaščitni zakonodaji so samo pravljica za lahko noč naivnim volilcem. ▸ A védelmező törvényhozásról szóló mendemondák csak a naiv választóknak szóló esti mesék.

pripoved|ovati (-ujem) (lange, immer wieder) erzählen (vsakemu herumerzählen); (govoriti o) sprechen von; med jokom: (jemandem (etwas)) vorweinen, vorheulen; navdušeno: schwärmen von, (jemandem (etwas)) vorschwärmen; neresnične dogodivščine: (jemandem (etwas)) vorflunkern

pripovedováti (-újem) imperf. raccontare, narrare; knjiž. contare, novellare:
pripovedovati kaj, o čem narrare qcs., di qcs.
pripovedovati na drobno raccontare per filo e per segno
pripovedovati pravljice favoleggiare, raccontare favole
pripoveduj to komu drugemu vai a raccontarla altrove
pren. pripovedovati kaj gluhim ušesom parlare al muro, al deserto

priredit|ev ženski spol (-ve …) die Veranstaltung (gala Galaveranstaltung, koncertna Konzertveranstaltung, množična Großveranstaltung, protestna Protestveranstaltung, reklamna Werbeveranstaltung, šolska Schulveranstaltung, športna Sportveranstaltung, volilna Wahlveranstaltung, zaključna [Abschlußveranstaltung] Abschlussveranstaltung)
družabna prireditev die Einladung, die Gesellschaft, die Geselligkeit
(demonstracija ipd.) die Kundgebung (prvomajska Maikundgebung)
koledar prireditev der Veranstaltungskalender
zakon o prireditvah das Veranstaltungsgesetz
kraj prireditve der Veranstaltungsort

priróčnik manual m ; obra f de consulta

priročnik o bontonu manual m del buen tono

prise [priz] féminin vzetje; zavzetje, osvojitev; ujetje, prijetje; prijem (pri plezanju, pri rakoborbi); odvzetje, plen; zamrznjenje; photographie posnetek; figuré vtis (sur na); oblast

prise d'armes (militaire) parada (z orožjem)
prise de bec (figuré, familier) pričkanje
prise en charge (de frais) prevzem (stroškov)
prise en chasse zasledovanje, hajka
prise de conscience osveščenje
prise de contact navezava stikov
prise en considération upoštevanje
prise de corps aretacija; zaporno povelje
prise de courant vtikalo, odvzem elektrike
prise d'eau zajetje vode; hidrant; vodovodna pipa
prise d'échantillon odvzem vzorca
prise de film filmanje
prise d'incendie priprava za gašenje (ognja)
prise instantanée (photographie) momentka
prise au magnésium posnetek z bliskovno lučjo
prise des mesures ukrepanje
prise de position pesebno mnenje, stališče o čem
prise de possession prisvojitev
prise en procès-verbal vpis v zapisnik
prise de sang odvzem krvi
prise de sol en parachute pristanek s padalom na zemlji
prise (de tabac) ščepec (tobaka)
prise de télévision televizijski posnetek
prise de terre (radio) ozemljitev
prise d'une ville zavzetje mesta
fiche féminin de prise (él) vtikač
avoir prise sur quelqu'un imeti koga v oblasti; napraviti vtis na koga
décréter la prise de corps izdati zaporno povelje
donner prise à dati povod za
donner prise sur soi pokazati svojo slabo stran
être aux prises biti si v laseh, tepsti se (avec quelqu'un s kom)
faire prise z(a)mrzniti, strditi se
lâcher prise izpustiti (plen); popustiti, odnehati
en venir aux prises spopasti se, skočiti si v lase
on n'a pas de prise sur lui njemu ne moreš nič, ne prideš mu blizu