Franja

nuotare

A) v. intr. (pres. nuōto)

1. plavati:
nuotare a crawl, sul dorso, a farfalla, a rana plavati kravl, hrbtno, metuljčka, prsno
nuotare come il piombo šalj. slabo plavati, ne znati plavati
nuotare nell'aria pren. leteti

2. ekst. plavati:
nuotare nell'abbondanza, nell'oro plavati v izobilju, valjati se v zlatu
nuotare nel miele uživati, vdajati se nasladam, užitkom
nuotare nel sangue biti krvoločen
nuotare nel sudore biti do kože prepoten

B) v. tr. plavati:
nuotare i duecento metri plavati dvesto metrov

nur samo, le; kar (nur her damit! kar sem s tem!); wer/was nur kdo/kaj neki; wenn nur samo da; nicht nur ..., sondern auch ... ne le ..., temveč tudi ...; nur zu gut še predobro; [daß] dass es nur so ... da kar ...

nūsquam, adv. (iz ne-ūsquam)

1. nikjer: L., V. idr., inhiat, quod n. est Pl. hlasta po nič(es)u, n. gentium Ter. ali n. loci Gell. nikjer na svetu, sive est illa scripta uspiam sive nusquam Ci., n. alibi Ci., n. non Ci., Plin. povsod; n. esse ne bi(va)ti, biti proč: Suet., Dig., fides tua n. erat Ci., ergo nunc sodalis Dama n. est? H. torej tovariša Dame ni nikjer več; evfem. = torej je tovariš Dama umrl?; occ. pri glagolih gibanja
a) od nikoder: Athenienses … auxilium n. nisi a Lacedaemoniis petiverunt N., ut n. ventum aut abitum … putetur Corn.
b) nikamor: Kom., Corn., finibus provinciae n. excessi Ci. ep., ut Sulla n. eum ab se dimitteret N., renuntia ergo … n. inde Gallos longius vestigium moturos L., n. nisi in patriam vestigium esse moturos Cu.

2. metaf.
a) ob nobeni priložnosti, v nobeni stvari, nikoli, nikdar: n. equidem quicquam deliqui Pl., praestabo sumptum n. melius poni posse Ci. ep., cum scirem ita maiores locutos esse, ut n. nisi in vocali aspiratione uterentur Ci., n. culpā male rem gessit N., n. minus quam in bello eventus respondent L., n. abero V., n. cunctabundus, nisi cum in senatu loqueretur T.
b) za nič, za nobeno stvar: ut ad id omnia referri oporteat, ipsum autem n. Ci., Salii flaminesque n. alio quam ad sacrificandum … relinquantur L., pars altera … n. alio natam quam ad serviendum putet L.

nut¹ [nət] samostalnik
botanika oreh, lešnik
tehnično matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico
ekonomija, množina kockovec (premog)
figurativno trd oreh
sleng glava, buča
sleng gizdalin
sleng, množina nor

sleng to be nuts biti nor, biti neumen
sleng to be nuts to (ali for) noro komu ugajati, biti užitek za koga
sleng to be (dead) nuts on biti nor na kaj, biti noro zaljubljen
blind nut puhel oreh
sleng not for nuts sploh ne, nikakor
sleng for nuts za šalo
sleng to go nuts priti ob pamet, ponoreti
sleng to drive s.o. nuts spraviti koga ob pamet
sleng off one's nut ob pamet, nor
figurativno a hard nut to crack trd oreh
to have a nut to crack with imeti s kom stare račune
as sweet as a nut kot iz škatlice
a tough nut svojeglavec, trda buča

o (predlog) à, de, sur, au sujet de

o pravem času à temps
govoriti o čem parler de quelque chose
zakon o združenem delu la Loi sur le travail associé
kaj menite o tem? qu'en pensez-vous?
nič ne vem o njem je ne sais rien au sujet de lui

oasien, ne [oazjɛ̃, ɛn] adjectif oazen; masculin prebivalec oaze

občeváti to have (ali to hold) intercourse; to have relations (z with); to associate (with), to communicate (with), to commune; to mingle (with); (intimno) to be on intimate terms (with), to be on friendly terms, to cultivate someone's acquaintance, to consort with

on z nikomer ne občuje he keeps himself to himself, he shuns company
s kom občujete? with whom do you associate?
pogosto občujem z njim I see a great deal of him
spolno občeváti z to have sexual intercourse with

občeváti entretenir des rapports (ali relations) avec quelqu'un, avoir commerce avec quelqu'un, fréquenter quelqu'un, voir quelqu'un

z nikomer ne občevati ne voir personne
spolno občevati avoir des rapports sexuels (ali relations sexuelles), coîter

občeváti comunicar; frecuentar (s kom a alg) ; tener (ali estar en) relaciones con alg; tratar (ali tener trato) con alg

z nikomer ne občevati no tener trato (ali relaciones) con nadie, no ver nadie
spolno občevati s kom tener comercio carnal con alg
zaupno občevati s kom ser íntimo amigo de alg

občna seja stalna zveza
1. pravo (organ sodišča) ▸ közgyűlés
V petek je namreč dobil obvestilo, da sodni svet ne soglaša z dvema kandidatoma, ki ju je predlagala občna seja vrhovnega sodišča. ▸ Pénteken arról tájékoztatták, hogy a Bírói Tanács nem támogatja a Legfelsőbb Bíróság közgyűlése által javasolt két jelöltet.
Občno sejo sestavljajo vsi sodniki Vrhovnega sodišča. ▸ A közgyűlés a Legfelsőbb Bíróság összes bírájából áll.
Sopomenke: občna seja vrhovnega sodišča

2. v pravu (sestanek) ▸ közgyűlés
Občno sejo skliče predsednik Vrhovnega sodišča. ▸ A közgyűlést a Legfelsőbb Bíróság elnöke hívja össze.

občna seja vrhovnega sodišča stalna zveza
pravo (organ sodišča) ▸ Legfelsőbb Bíróság közgyűlése
V petek je namreč dobil obvestilo, da sodni svet ne soglaša z dvema kandidatoma, ki ju je predlagala občna seja vrhovnega sodišča. ▸ Pénteken arról tájékoztatták, hogy a Bírói Tanács nem támogatja a Legfelsőbb Bíróság közgyűlése által javasolt két jelöltet.

občudovánje admiración f

občudovanja vreden admirable; digno de admiración, maravilloso
občudovanje samega sebe admiración f de sí mismo
ne priti iz občudovanja no salir de su admiración
zbuditi občudovanje causar admiración

občut|ek⁴ moški spol (-ka …)
občutka za mere das Augenmaß
ne imeti občutka za mere ein schlechtes Augenmaß haben
po občutku meriti, dodati: nach Augenmaß, nach Gefühl
po občutku določiti/odmeriti/oceniti über den Daumen peilen

občútek (-tka) m

1. senso, sensazione; impressione:
občutek bolečine, ugodja sensazione di dolore, di benessere
tipni, vidni občutek sensazione tattile, visiva
občutek mraza impressione di freddo
občutek zoprnosti fastidio

2. senso; fiuto; gusto:
občutek sramu, zmagoslavja senso di vergogna, di orgoglio
občutek krivde senso di colpa
občutek manjvrednosti complesso di inferiorità
ne imeti dobrega občutka provare imbarazzo

3. impressione:
po mojem občutku secondo me

4. senso; capacità:
občutek za mero senso della misura
občutek za orientacijo capacità di orientarsi; senso di orientamento
pren. občutek za lepo occhio

5. adeguatezza; convenienza; sentimento:
ravnati s strojem brez občutka maneggiare il dispositivo in modo inopportuno
deklamirati z občutkom recitare con sentimento

ob-dō -ere -didī -ditum (ob in dăre)

1. nasproti postaviti (postavljati): latus apertum nulli malo H. izpostaviti (izpostavljati).

2. da(ja)ti, postaviti (postavljati) kaj pred kaj, zakleniti (zaklepati), zapreti (zapirati), zapahniti (zapahovati): pessulum ostio ali foribus Ter. zasuniti, fores O., obditis foribus T. pri zaklenjenih vratih, domum seris et catenis Ap., naves Fl. spredaj postaviti (da se zapre dohod), ceram auribus Sen. ph. ušesa zamašiti z voskom (da se ne bi slišalo); metaf.: nec rigidam timidis vocibus obde forem O.

3. vde(va)ti, vtakniti (vtikati): capillos in nexus mutuos Ap., amiculis obditus Ap. zavit v ogrinjala..

obdrž|ati (-im) držati

1. v rokah: halten, behalten; na sebi: anbehalten
obdržati ravnotežje das Gleichgewicht halten
obdržati položaj die Stellung halten
obdržati v glavi im Kopf behalten

2. v posesti: behalten; ne dati naprej: zurückbehalten, [übrigbehalten] übrig behalten, v bolnici ipd.: dabehalten; (še naprej imeti) halten

3. (vzdrževati) erhalten (pri življenju am Leben, sveže frisch)

4. (ne opustiti) beibehalten

5. (ubraniti) položaj: behaupten

obdržáti (-ím)

A) perf. ➞ držati

1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia

B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere

obéir [ɔbeir] verbe intransitif

obéir à quelqu'un pokoravati se komu, ubogati koga, biti poslušen; igrati karto iste barve
obéir à ses parents ubogati starše
il ne sait se faire obéir ne zna si pridobiti pokorščine
refuser d'obéir odreči pokorščino
obéir au doigt et à l'œil de quelqu'un koga na najmanjši migljaj ubogati, slepo ga ubogati
je suis obéi ubogajo me

oben zgoraj, nach oben gor, navzgor; von oben od zgoraj; von oben herab figurativ zviška; (in einer hohen Stellung usw.) na vrhu; wie oben kot zgoraj, kot prej (omenjeno); oben herum zgoraj; von oben bis unten od vrha do tal, od glave do peta; von oben nach unten od zgoraj navzdol; oben am Tisch na čelu mize; oben hui, unten pfui zgoraj juhej, spod rajši ne glej

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.