Franja

stopnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. šole, življenja, višinska: die Stufe (globinska Tiefenstufe, končna Endstufe, mirovanja Ruhestufe, najvišja Höchststufe, nevarnosti Gefahrenstufe, nižja Grundstufe, Unterstufe, nujnosti Dringlichkeitsstufe, prehodna Übergangsstufe, raketna Raketenstufe, razvojna Entwicklungsstufe, spodnja Unterstufe, srednja Mittelstufe, starostna Altersstufe, usmerjevalna Orientierungsstufe, višja v šoli Sekundärstufe, vmesna Zwischenstufe, vzponska Aufstiegsstufe, zgornja Oberstufe)
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja ruševja Legföhrenstufe, Krummholzstufe
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja iglavcev Koniferenstufe
zaporedje stopenj die Stufenfolge
po stopnjah stufenartig, stufenweise
v več stopnjah mehrstufig
razdelitev na stopnje die Stufung, die Staffelung
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
na nizki stopnji [niedrigstehend] niedrig stehend
na višji stopnji fortgeschritten

2. (raven) die Ebene
na isti stopnji auf derselben Stufe, auf derselben Ebene

3. (rang) der Rang
plemiška stopnja der Rang
(krona plemiške stopnje die Rangkrone)
druge stopnje zweitrangig, nachrangig
prve stopnje ersten Grades, erstrangig

4. pravo (instanca) die Instanz (višja höhere)

stopnj|a² [ô] ženski spol (-e …) (mera, intenziteta) der Grad (tudi matematika) (črkovna Schriftgrad, inteligenčna Intelligenzgrad, organizacijska Organisationsgrad, abstrakcije Abstraktionsgrad, bazičnosti Basengrad, izčrpanosti Erschöpfungsgrad, iztezanja Reckgrad, kislosti Säuregrad, mletja Mahlungsgrad, Mahlgrad, Ausmahlungsgrad, nasičenosti Sättigungsgrad, podobnosti Ähnlichkeitsgrad, popularnosti Popularitätsgrad, sokrvnosti Inzuchtgrad, sorodstva Verwandtschaftsgrad, standardizacije Normungsgrad, varnosti Sicherheitsgrad, verjetnosti Wahrscheinlichkeitsgrad, zaposlenosti Beschäftigungsgrad, zrelosti Reifegrad, toplotna Wärmegrad, trdotna Härtegrad)
razlika v stopnji der Gradunterschied
v stopnjah graduell
tehnika obrniti na manjšo/večjo stopnjo kleindrehen/aufdrehen
preklopiti na višjo stopnjo hochstellen

stôpnja degree; (časti) grade; (razvoja) stage; (vzpona) gradient; level

na isti stôpnji z on a level with, at the same stage as
od stôpnje do stôpnje from stage to stage
po stôpnjah by degrees
najvišja stôpnja climax
doktorska stôpnja (doktorat) doctor's degree, doctorate
enačba I. stôpnje simple equation
zadnja stôpnja (stadij) jetike the last stage of consumption
socialna stôpnja social grade (ali level)
najnižja stôpnja družbe the lowest level of society
on je za stôpnjo višji od mene (žargon) he is a cut above me
služiti od najnižje stôpnje vojska to start as a ranker, (figurativno) to start at the bottom of the ladder

stôpnja (-e) f

1. grado:
stopnja invalidnosti grado di invalidità
stopnja sorodstva grado di parentela
stopnje sodišč, šol gradi dei tribunali, delle scuole

2. grado, fase; studio:
razvojna stopnja fase di sviluppo
začetna, končna stopnja fase iniziale, finale
načrt je na stopnji snovanja il progetto è in fase di elaborazione

3. mat. grado:
enačba, koren druge, tretje stopnje equazione, radice di secondo, di terzo grado

4. lingv. grado (di comparazione, di subordinazione)

5. muz. grado (di una scala musicale)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti na stopnji divjaštva vivere allo stato selvaggio
kem. stopnja alkalnosti, kislosti grado di alcalinità, di acidità
stopnja alkohola grado alcolico
tisk. stopnja črk graduazione dei caratteri
alp. težavnostna stopnja (plezanja) grado
ekon. kovna stopnja titolo della moneta
geol. geotermična stopnja gradiente geotermico
jakostna stopnja potresa grado, magnitudo di un terremoto
lingv. prevojna stopnja grado apofonico
med. opekline prve, druge, tretje stopnje ustioni di primo, secondo e terzo grado
stopnja rodnosti, umrljivosti tasso di natalità, di mortalità

stôpnja grado m ; (stopinja, korak) paso m ; (faza) fase f ; (nivó) nivel m ; (rang) rango m ; (instanca) instancia f ; (rakete, satelita) fase f ; etapa f

od stopnje do stopnje por grados, gradualmente
davčna stopnja tasa f del impuesto, tipo m contributivo
jakostna stopnja grado de intensidad
stopnja nasičenosti grado de saturación
najvišja stopnja (fig) el máximo, el súmmum, fam el colmo
osnovna stopnja primer grado
razvojna stopnja grado de desarrollo
srednja stopnja segundo grado, (šola) grados m pl intermedios
upornostna stopnja grado de resistencia
stopnja vlažnosti grado de humedad
enačba prve (druge) stopnje ecuación f de primer (segundo) grado
biti (stati) s kom na isti stopnji estar al mismo nivel de alg

stopnj|evati (-ujem) pritisk, pridevnik ipd.: steigern (se sich); (okrepiti) verstärken; (razdeliti na stopnje) staffeln, abstufen, graduieren
kar je mogoče stopnjti steigerbar, steigerungsfähig
ki se stopnjuje pridevnik: komparabel

storilnost ženski spol (-i …) die Leistung, die Arbeitsleistung; (zmogljivost) die Leistungsfähigkeit, die Leistungskraft, der Leistungsstand; (dejanska Ist-Leistung, maksimalna Höchstleistung, manjša Minderleistung, višja/dodatna Mehrleistung)
… storilnosti Leistungs-
(ideologija die Leistungsideologie, meja die Leistungsgrenze, motnja v die Leistungsstörung, nihanje die Leistungsschwankung, padec der Leistungsabfall, povečanje der Leistungsanstieg, die Leistungssteigerung, preizkušanje die Leistungsprüfung)
dobiti večjo storilnost/povečati storilnost leistungsfähiger werden
dodatek na storilnost die Leistungszulage
imeti storilnost leistungsfähig sein

stori|ti (-m) tun (za für), machen; (izvršiti) vollziehen; (ukrepati) (etwas) unternehmen
prenagljeno storiti kaj (etwas) überstürzen
komu kaj hudega: (jemandem etwas) antun, kaj žalega: etwas zuleide tun; kaznivo dejanje, kaj slabega: verüben, begehen
storiti kaznivo dejanje eine Straftat begehen, straffällig werden, sich strafbar machen, ponovno: rückfällig werden
ne storiti česa (etwas) sein lassen, bleiben lassen, kar bi moral narediti: unterlassen
če tega ne boste storili pravo im Weigerungsfall
storiti konec figurativno sterben, dran glauben müssen
storiti prav gut daran tun, recht daran tun …
storiti silo komu (posiliti) Gewalt antun
storiti vse, kar človek zmore das Äußerste tun, alles Menschenmögliche tun
figurativno kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen

storíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; commettere:
storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
storiti kaznivo dejanje commettere reato
storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
storiti korak naprej fare un passo avanti

2. nareč. vet. figliare

3. nareč. agr. (obroditi) rendere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. storiti milost fare la grazia
PREGOVORI:
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso

stot [ó] moški spol (-a …) der Zentner (kratica : Ztr.), metrski: Meterzentner
težek en stot/več stotov zentnerschwer
na stote zentnerweise

stotéro numer. inv.

1. cento, (un) centinaio (di)

2. pren. molti, innumerevoli:
na travniku raste stotero rož nel prato crescono innumerevoli fiori

stotin|a [ó] ženski spol (-e …) die Hundert
na stotine Hunderte (von), viele Hunderte, zighundert

stotína a hundred, one hundred

na stotíne by hundreds, hundreds and hundreds, hundreds of...
stotíne oseb hundreds of persons
iti v stotíne to run into three figures

stotína centaine ženski spol

na stotine (ljudi) des centaines (de personnes)
po stotih par centaines

stotína (-e) f

1. mat. centesimo

2. pl. stotine pren. (a) centinaia:
posekali so na stotine dreves furono abbattute centinaia di alberi

stotína centenar m ; centena f ; centenada f

na stotine a centenares, a centenadas
stotine in stotine ljudi centenares de (ali cientos y cientos) hombres

stožêr (tečaj) hinge

natakniti na stožêre, viseti na stožêrjih to hinge

stožíti se (-im se) perf. refl.

1. commuoversi:
ob spominih na mladost se mu je stožilo riandando con la memoria alla giovinezza si commosse

2. sentire, provare nostalgia:
stožiti se po domu provare nostalgia della casa nativa

stráh (-ú) m

1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
čutiti strah avere il batticuore, provare paura
povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
vlivati strah mettere paura, impaurire
umreti od strahu morire di spavento
biti v strahu (v skrbeh)
za koga stare in allarme per qcn.
hud, blazen strah paura terribile, pazza
hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
strah pred smrtjo paura della morte

2. šalj.
strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le brez strahu! niente paura!
hrom od strahu mezzo morto di paura
biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
psiht. bolezenski strah fobia
psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
PREGOVORI:
strah ima velike oči la paura fa novanta
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi

stran¹ ženski spol (-i …) (pagina) die Seite (krajevna Lokalseite, notranja Innenseite, rokopisa Manuskriptseite, s sliko Bildseite, za otroke Kinderseite)
naslovna stran das Titelblatt, Haupttitelblatt, die Titelseite, der Innentitel
potiskana stran Druckseite
gospodarske strani množina der Wirtschaftsteil
kulturne strani množina der Kulturteil
poslovne strani der Handelsteil
rumene strani v telefonskem imeniku: gelbe Seiten
športne strani der Sportteil
številka/število strani die Seitenzahl
navedba strani die Seitenangabe
oštevilčenje strani die [Seitennumerierung] Seitennummerierung
obsegajoč (200) strani (200) Seiten stark
na osmih/treh straneh achtseitig/dreiseitig
dolg več strani seitenlang
čez pol strani halbseitig
na 10. strani auf Seite zehn
po straneh seitenweise
obrniti stran umblättern
nadaljevanje na naslednji strani bitte wenden!