Franja

gúma goma f ; caucho m

penasta guma goma esponjosa (ali espumosa)

gúmast, gúmijast de (ali en) caoutchouc, caoutchouté

gumijasti čevlji chaussures ženski spol množine en caoutchouc
gumasti čoln canot moški spol en caoutchouc
gumijasti plašč imperméable moški spol caoutchouté (ali en caoutchouc)
gumasta prevleka revêtement moški spol (ali enveloppe ženski spol) en (ali de) caoutchouc
gumijasti trak (ruban moški spol) élastique moški spol, ruban caoutchouté

gúmb bouton ženski spol

ovratni gumb bouton de faux col
zapestni gumb bouton de manchette
gumb se je odtrgal le bouton est parti (ali a sauté, manque)
prišiti gumb coudre un bouton
pritisniti na gumb appuyer sur le bouton, presser le bouton

gúmb botón m

manšetni gumb gemelo m
gumb se je odtrgal el botón ha saltado (ali se ha caído)
prišiti gumb coser un botón (na a)
pritisniti na gumb pulsar (ali apretar ali oprimir) el botón

gun¹ [gʌn] samostalnik
strelno orožje, puška, top
ameriško pištola, revolver; strel; lovec (kot član lovske družine)

a great (ali big) gun vplivna oseba, velika "živina"
to stand (ali stick) to one's guns držati se svojega prepričanja, ostati zvest, ne odnehati
as sure as a gun čisto gotovo, tako gotovo kakor amen v očenašu
navtika, pogovorno to blow great guns močno pihati, tuliti (veter); besneti, divjati
vulgarno, navtika son of a gun podlež
gun dog pes, ki se ne ustraši strela

gunner [gʌ́nə] samostalnik
topničar; puškar
navtika podčastnik, ki skrbi za topove in strelivo

arhaično gunner's daughter top, na katerega so vezali mornarje zaradi bičanja
arhaično, sleng to kiss (ali marry) the gunner's daughter biti kaznovan z bičanjem

gúsarski de (ali en) pirate (ali corsaire)

gusarska ladja bateau moški spol (ali vaisseau moški spol) de pirate (ali de corsaire)

gusto moški spol okus, dober okus, zadovoljstvo, všečnost; usluga; muha(vost), domislek

gusto picante oster okus
gusto soso, gusto insípído pust ali priskuten okus
gusto por las flores ljubezen do cvetlic
gusto a la música smisel za glasbo
dar gusto ugajati, vseč biti, prijati
dar gusto (a) ustreči komu, komu zadovoljstvo pripraviti, ugoditi
dar a uno por el gusto komu na ljubo nekaj napraviti
no es de mi gusto ni mi všeč
estar a (su) gusto prijetno se počutiti
hablar al gusto povšeči govoriti
hacer su gusto po svoji mili volji napraviti
quitar a alg el gusto (de) komu kaj pristuditi ali zagreniti
tener buen gusto imeti dober okus
(tengo) mucho gusto en conocerle (¡tanto gusto!) veseli me, da vas spoznam
el gusto es mio mene veseli (da vas spoznam)
sobre gusto(s) no hay disputa okusi so različni
a gusto po mili volji, poljubno
con gusto rad
por gusto za šalo, za zabavo
a gusto del comprador po kupčevi želji

gut¹ [gʌt] samostalnik
anatomija črevo
množina drobovje
množina trebuh; ožina; zavoj reke na veslaški progi (Oxford, Cambridge); struna; svilena struna
sleng, množina vztrajnost; odločnost; hrabrost, predrznost; učinkovitost; bistvo, vsebina

large gut debelo črevo
little (ali small) gut tenko črevo
fat guts debeluh, trebušnež
more guts than brain več sreče kot pameti
to have no guts biti prazen, brez vsebine, brez vrednosti

gutta -ae, f

I. kaplja, kanec, sraga: PLIN., P. VEG., AUG., SID., guttae lacrimarum NAEV. FR., cruentae (kot zlosrečno znamenje) O., imbrium quasi cruentae CI., sanguineae O. ali manantis sanguinis CU., imbris LUCR., Phaëthontis ali sucina gutta MART. = jantar, g. Arabica AP. menda mirino olje, g. (o smoli) VULG.; preg.: gutta cavat lapidem O.; pren. kapljica, malce: certi consilii PL., Veneris dulcedinis in cor stillavit gutta LUCR. –

II. metaf.

1. guttae kapljičaste pike, lise, pege, npr. na čebelah: V.; na kuščarjih, kačah: O.; na pajkih, kamnih: PLIN.

2. gutta kot arhit. t. t. zobek, zobkovanje = okrasek pod trirezko dorskega stebrovja: VITR. – Gutta -ae, m Gúta, rim. priimek: CI.

Opomba: Star. gen. sg. guttāī: LUCR.

guttātim, adv. (gutta) kapljaje, po kaplj(ic)ah: PL., AP., PRUD., g. cadere ENN. FR. ali g. labi ARN. kapljati.

guttur -uris, n, pri PL., NOV. FR., LUC. FR., VARR. AP. NON. m

1. grlo, golt(anec), grtanec, žrelo,
a) pri ljudeh: CELS., SEN. PH., P. VEG., amburebat gutturem PL., alicuius guttur frangere H. zlomiti komu tilnik, zaviti vrat, g. rumpere O. zadaviti, g. rumpere ferro O. grlo (vrat) prerezati, laqueo ligare guttura O. ali laqueo guttura frangere LUCAN., Satropaten directā in guttur hastā transfixit CU., guttur colluere IUV. zadre, g. turgidum VITR. ali tumidum g. IUV. debel vrat, golša, guttura PLIN. debeli vratovi = otekline na vratu; šalj.: obturat inferiorem gutturem PL. zadnjico, mrdo.
b) pri živalih: tria guttura pandens (Cerberus) V. žrela, atro gutture corvus CAT., spatiosus in guttura mergus O. dolgovrat(en), Medusaei vincire guttura monstri O., tumuerunt guttura (serpentis) O.; poseb. grlo kot ptičje glasilo: modicos tremulo fundere e gutture cantus CI. POËT., ovantes gutture corvi V., liquidum tenui gutture cantat avis O.; pa tudi = ptičji golžun, ptičja golša: COL.

2. meton. požrešno grlo, požrešnost: magni gutturis exemplum IUV.

gvajava samostalnik
1. (sadež) ▸ guáva
Gledam sončni zahod, nad glavo mi visijo banane, ananasi, gvajave in limone. ▸ A naplementét nézem, fejem felett banánok, ananászok, guávák és citromok csüngenek.
Sopomenke: gvava

2. botanika Psidium guajava (drevo ali grm) ▸ guáva
Molče sedimo pod gvajavo in jemo. ▸ Hallgatagon ülünk a guáva alatt és eszünk.
Sopomenke: gvava

gváno guano

(po)gnojiti z gváno to fertilize (ali to dress) with guano
pognojen z gváno fertilized with guano

gvava samostalnik
1. (sadež) ▸ guáva
Sopomenke: gvajava

2. botanika Psidium guajava (drevo ali grm) ▸ guáva
Sopomenke: gvajava

Gyās -ae, acc. -ān, m ali Gyēs -ae, acc. -ēn, abl. -ē, m (Γύης) Gías (Gíes)

1. storoki velikan: O., HYG., SIL., STAT., centimanus Gyes H.

2. Trojanec, Enejev tovariš: V.

3. Latinec, ki ga je ubil Enej: V.

Gȳgēs -is in -ae, acc. -ēn, m (Γύγης) Gíges.

1. ljubljenec lidijskega kralja Kandavla, ki je kralja umoril in sam postal lidijski kralj (l. 716–678), ustanovitelj vladarske rodovine Mermnadov; slovel je po svojih zakladih in svoji sreči: CI., IUST. Od tod adj. Gȳgaeus 3 Gigesov, gigeški, meton. = lidijski: lacus Gyg. PR. ali stagnum Gyg. PLIN. Gigeško (Lidijsko) jezero pri Sardah.

2. lep mladenič iz karijskega Gnida (Knida): H.

3. Trojanec, ki ga je ubil Turn: V.

Gymnāsiae ali Gymnēsiae insulae Gimnázijski ali Gimnézijski otoki, grško ime za Balearske otoke: L. EPIT., PLIN.

gynaecēum -ēī ali gynaecīum -īī, n (gr. γυναικεῖον)

1. pri Grkih notranji del hiše, kjer so stanovale ženske, žensko stanovanje: PL., TER., syngrapha ... facta in gynaecio est CI.

2. v Rimu za časa cesarjev
a) cesarsko ženišče (= harem): LACT.
b) cesarska predilnica in tkalnica, kjer so ženske predle in tkale: VEG., COD. TH., COD. I.

gyrō -āre -āvī -ātum (gȳrus)

I. trans.

1. v krogu se vrteti: P. VEG.; metaf.: (Alexandria) ad effigiem Macedonicae chlamydis orbe gyrato laciniosa PLIN. roglj(ič)asta, kakor maked. plašč okroglo oblikovana.

2. okoli česa ali ob čem ali skozi kaj (hod)iti, pohajati, kaj obhajati (obhoditi): vallem, omnes greges VULG. –

II. intr. vrteti se, sukati se, okoli hoditi: post tergum eorum, per viam VULG., per meridiem VULG. (o soncu), gyrando inferiore invenitur orbis parte caelestis AMBR., per omnes domos infrontate g. FULG.