Franja

snéti (snámem) perf.

1. togliere, staccare; sfilare:
sneti ogrlico z vratu sfilare la collana

2. pren. prendere, trovare; ekst. pescare:
kje naj snamem toliko denarja?! e dove trovo tanti soldi?!
kje si pa to novico snel? questa dove l'hai pescata?

3. pog. pescare, arrestare; deportare:
tatu so sneli na ulici hanno pescato il ladro per strada

4. obrt. finire la maglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne sneti pogleda z dekleta non distogliere lo sguardo dalla fanciulla
sneti besedo z jezika togliere la parola di bocca
sneti komu glavo ammazzare, decapitare qcn.
sneti novico s klina inventare qcs. di sana pianta
pren. tega ne morem sneti s kljuke non posso trovarlo, procurarlo su due piedi
sneti doge (s soda) sdogare
navt. sneti jadrno prečko sferire
sneti kapuco, klobuk scappucciare, scappellare
sneti podkev sferrare
sneti opore spuntellare
sneti s tečajev sgangherare
sneti krinko smascherare
obrt. sneti šive sbastire
sneti uzdo scavezzare

snobinard, e [snɔbinar, d] adjectif, familier, péjoratif nekoliko snobovski; masculin majhen snob

sôba (-e) f camera, stanza; vano, locale:
stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo l'appartamento comprende due stanze, la cucina, l'anticamera, i servizi e la dispensa
oddati sobo v najem affittare una stanza
delovna soba studio
dnevna soba soggiorno
otroška soba stanza dei bambini
soba za goste stanza degli ospiti; foresteria
bolniška soba stanza di ospedale
gostilniška soba locale (di trattoria)
hotelska soba camera d'albergo
enoposteljna, dvoposteljna soba camera singola, doppia
sejna soba sala delle riunioni
samska soba monolocale
rtv. gluha soba studio con isolamento acustico
med. izolirna soba, soba za intenzivno nego reparto di isolamento, di rianimazione
spominska soba stanza commemorativa

sobrius 3, adv. -ē (morda iz sō(d) [soobl. = se(d)] brez + ebrius > *so-obrius; prim. ēbrius)

1. trezen, ne pijan (naspr. ebrius, ebriosus, temulentus, vinolentus, madidus): Pl., Cato minor ap. Suet., Sen. ph., T., Mart. idr., quasi inter sobrios bacchari vinolentus videtur Ci., homo numquam sobrius Ci., male sobrius O., Tib. pijan, opit; analogno (o neživih subj.) neupijanljiv, neupijanjajoč: lympha, pocula Tib., uva Plin.; podobno: nox sobria Pr. brez popivanja, neprepita, sobrii convictūs T. pri katerih se ne popiva, rura Stat. brez trt, terrae Stat. kjer so trte pozabljene, vicus Fest., P. F. brez krčm, brez gostiln, brez vina, verba non sobria M. ki jih govori pijan človek, paupertas Cl. „trezna revščina“ = revščina, ki se je ne preživlja v pijanosti.

2. zmeren, trezen, vzdržen (naspr. libidinosus): Afr. ap. Non., Ter., Stat., Ap. idr., homines plane frugi ac sobrii Ci., caret invidendā sobrius aulā H., Antonius Vell., mens Sen. ph., vetus illa Romana virtus et sobria Amm., sobrie vivere Ci.

3. metaf. trezen, trezno misleč, pameten, razumen, preudaren, bistroumen, razboren, razborit: Pl., Ter. idr., oratores Ci., cogitatio sobrii hominis Ci., iterum limen transire memento cautius atque alte sobria ferre pedem O. previdno, Alexander Vell., rector Amm., ingenium Sen. ph., mens Cl., dicebat modesta et sobria Gell., ut hoc sobrie (sc. agatur) Pl., sobrie curare aliquid Pl.

social, e, aux [sɔsjal, sjo] adjectif družben, socialen; družaben

année féminin sociale poslovno leto
assistante féminin sociale socialna delavka
assurance féminin sociale socialno zavarovanje
charges féminin pluriel sociales socialna bremena
injustices féminin pluriel sociales socialne krivice
raison féminin sociale delniška družba, firma, tvrdka
révolution féminin sociale, conflits masculin pluriel sociaux socialna revolucija, socialni konflikti
réformes féminin pluriel sociales socialne reforme
Sécurité féminin sociale sociaino zavarovanje
sciences féminin pluriel sociales družbene vede
siège social masculin sedež tvrdke, podjetja

socialisant, e [sɔsjalizɑ̃, t] adjectif ki ima socialistične tendence

parti masculin socialisant stranka s socialističnimi tendencami

sōcītēs -ae, m (tuj. συκίτης) smokvovo (smokvino) vino, vino iz smokev, smokvovec: sic fit et sycites e fico, quem alii pharnuprium, alii trochin vocant Plin.

sód¹ -a cask; barrel; tub; container; (velik) tun; (kad) butt

svež iz sóda on draught, drawn from the wood
vinski sód wine cask, wine barrel
razsušen sód leaky barrel
spravljen v sódu barrelled
doga sóda stave
obroč na sódu hoop
dno sóda bottom of a cask
nabiti obroče na sód to hoop a cask (ali a barrel)
vino iz sóda wine from the wood
naliti v sód(e) to barrel up
dišati po sódu to taste of the cask
namočiti sód to season a cask
spraviti v sód to cask, to barrel
nastaviti sód to spile a cask
to izbije sódu dno! (figurativno) that's the limit!, that tops everything!, it's the last straw!

sóda (-e) f

1. kem. soda:
kavstična soda soda caustica
soda bikarbona bicarbonato di sodio

2. (šumeča pijača) soda:
viski s sodo wisky e soda

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

sodé, e [sɔde] adjectif, chimie natrijev

sodíti (-im) imperf.

1. giudicare, processare:
soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
soditi komu, koga processare qcn.
soditi zborno giudicare collegialmente
množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

3. giudicare, valutare:
čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

4. ritenere, dedurre:
arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita

sodník (-a) | -íca (-e) m, f

1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
sodnik za prekrške pretore
sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
sodnik porotnik giudice popolare
sodnik prisednik giudice a latere
sodnik za ločitve divorzista

2. šport. arbitro; giudice di gara:
glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
stranski sodnik segnalinee
točkovni sodnik giudice di gara

3. pren. giudice:
čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
mirovni sodnik giudice di pace
preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
sodnik poročevalec giudice relatore
nebeški, večni sodnik il supremo giudice
hist. mestni sodnik magistrato

soggētto¹ agg.

1. podložen; podvržen:
essere soggetto allo straniero biti podložen tujcu
essere soggetto a vigilanza speciale biti posebno nadzorovan

2. ekst., med. podvržen, nagnjen:
il paziente è soggetto a forti emicranie pacient je nagnjen k močnim glavobolom, trpi za močnimi glavoboli
la zona è soggetta a frequente siccità na tem področju je pogosto suša

soglášati (-am) imperf.

1. consentire, convenire

2. concordare, essere d'accordo:
soglašati s predlogom concordare sulla proposta

3. accordarsi:
torbica in čevlji soglašajo z obleko la borsetta e le scarpe si accordano con l'abito

sōglia f (pl. -glie)

1. prag; ekst. vrata, vhod:
oltrepassare, varcare la soglia prestopiti prag, vstopiti

2. ekst. prag; začetek:
soglia del dolore fiziol. prag bolečine
soglia glaciale geogr. ledeniški prag
soglia di udibilità fiz. slušni prag
essere alla, sulla soglia della vecchiaia biti na pragu starosti
la primavera è alle soglie pomlad je tu

soiffard, e [swafar, d] adjectif, populaire vedno žejen; ki čezmerno pije (vino, alkohol); masculin, féminin vedno žejna oseba, čezmeren pivec, pijanec, pijanka

soigné, e [swanje] adjectif negovan; skrbno izdelan, skrbno narejen; familier pretiran, čezmeren

mains féminin pluriel soignées negovane roke
éducation féminin soignée skrbna vzgoja
travail masculin soigné skrbno (izvedeno) delo
rhume masculin soigné hud nahod

sól (-í) f

1. sale:
kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
pridobivati sol ricavare il sale
posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
rudnik soli miniera di sale
ščepec soli pizzico di sale
kamena sol sale minerale, salgemma
morska sol sale marino
živinska sol sale pastorizio
sol za posipanje cest sale anticongelante

2. kem. sale:
baze, kisline in soli basi, acidi e sali
kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
rudninske soli sali minerali
soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
kem. sol sečne kisline urato
sol smolne kisline resinato
sol šiškove kisline gallato
dišeče soli sali da bagno
min. grenka sol epsomite
gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
govorjenje brez soli un discorso insipido
ne imeti niti za sol essere povero in canna
ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis'

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.