Franja

absistō -ere -stitī

1. odstopiti (odstopati), oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se; abs.: Pl., miles abstitit T., absistit imago Sil. izgine poseb. voj. umakniti (umikati) se: nec absistens nec congrediens L., tandem abstiterunt L. Od kod? z abl.: limine, luco V.; s praep.: ab signis C., ab sole Plin. (o planetu); pesn.: ab ore scintillae absistunt V. oči se iskrijo.

2. pren. odstopiti (odstopati) od česa, (od)nehati, opustiti (opuščati) kaj; abs.: Nisus: absistamus, ait V., ne absiste V., nec . . . ille (Piso) abstitit T. ni odstopil; z inf.: haud absisto petere L., absiste moveri V.; z abl.: magistratu, conatu, incepto, obsidione L., bello L., H., Cu., T. ali ferro V., spe L. nehati upati, izgubiti upanje, sequendo L.; brezos.: bello absistitur L.

absolvō -ere -solvī -solūtum

I. rešiti, odrešiti (odreševati), odvez(ov)ati: asinum Ap., canem Amm., valvas Ap. odpreti, ranis. . . intima (lingua) absoluta a gutture Plin., absolutus (lapis) segmenti modo Plin.

— II. pren.

1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati): aliquem regni suspicione L., is demum annus populum Rom. longo. . . bello absolvit T., se a Fannio iudicio (s sodno razsodbo) absolvere ali iudicio absolvi a Fannio Ci.; z gen.: timoris Sen. ph., tutelae absolvi Icti. odvezati se; occ. (sodno) oprostiti (oproščati) česa (naspr. damnare, condemnare, punire); abs.: bis Catilina absolutus Ci., servus omnibus sententiis (soglasno) absolvitur Ci., iudicio absolvi Ci.; z gen.: improbitatis Ci., maiestatis absoluti sunt permulti Ci., abs. iniuriarum Corn., adulterii T., rei facti egregie absolvuntur L., capitis N.; z abl.: reos culpā, se peccato O., ambitu absolutus Ci., absolvere aliquem crimine stupratae matris familiae L. ali commotae crimine mentis H.; z de: de praevaricatione Ci.; z dat.: absolvit Veneri, sibi condemnat Ci.; fidem absolvit T. odpustil jim je njihovo zvestobo.

2. izpustiti (izpuščati), odpustiti (odpuščati) koga, odpraviti (odpravljati) koga: hunc non uno absolvam die Pl., te absolvam brevi Pl., hoc primum te absolvo Pl. to ti najprej povem; occ. upnika „odpraviti“ = zadovoljiti, plačati ga: aliquem Pl., Ter., creditorem Icti.

3. dovršiti (dovrševati), (do)končati, izvesti kaj do konca (naspr. incohare): pensum suum Varr., promissa Varr. izpolniti, picturae partem incohatam Ci., instituta Ci., quid est, quod ab eo absolvi et perfici debeat? Ci., abs.: tectum Ci., tecta urbis Cu., opera C., absolve beneficium tuum L. izpopolni svojo zaslugo; poseb. pripovedovaje kaj odpraviti, opraviti, (raz)rešiti: de Catilinae coniuratione paucis absolvam S., cetera quam paucissimis absolvam S.; abs.: quod quaerendum mihi occurrit Macr. — Od tod adj. pt. pf. absolūtus 3, adv. -ē

1. dovršen, popoln: T., neque appellatur vita beata nisi perfecta et absoluta Ci., illud officium perfectum atque absolutum est Ci., abs. conversiones Ci. periode, omnia profluenter, absolute, prospere Ci., absolute vivere Ci. moralno popolno.

2. neomejen, neodvisen, določen, brezpogojen, absoluten: causa Ci., necessitudo simplex et absoluta Ci., donatio Icti., absolute inscriptum esse Plin. brez pristavka, naravnost, absolute respondere Icti. določno, brezpogojno, dicere Amm., Aus. brez okolišenja; od tod gram.: nomen absolutum Prisc. brez atributa razumljivo (npr. deus), verbum Prisc. brez sklona ob sebi, adiectivum Q. ki stoji v osnovni stopnji, pozitivu, absolute proferre verba transitiva Prisc. brez sklona, absolutno.

absonus 3, adv. -ē „oddaljujoč se od pravega glasu“, od tod

1. zloglasen: linguā haesitantes et voce absoni Ci., vox extra modum absona atque absurda Ci., absone pronuntiare Ap.

2. pren. ne ujemajoč se s čim, neskladen; z a(b): absoni a voce motus L.; pesn. z dat.: fortunis absona dicta H., fidei divinae originis nihil absonum fuit L.; abs.: tecta Lucr.; non absone Gell., Arn. ne neskladno; subst. neutr. pl.: absona inauditaque dicere Gell.

abspeisen nahraniti; mit Worten, mit einer kleinen Summe: odpraviti; mit Worten abspeisen samo z lepimi besedami odpraviti

Absprache, die, (-, -en) dogovor; nach Absprache po dogovoru; in Absprache mit po dogovoru z

absque², star. apsque, praep. z abl. in adv., večinoma le v pogovornem jeziku

1. daleč od: absque omnibus profanis Ap.

2. pren.
a) brez: nullam a me epistulam ad te sino absque argumento ... pervenire Ci. ep. , abs. sententiā Q. nehote; včasih (poseb. pri Kom.) s pogojnim pomenom = ko bi ... brez: apsque te foret Pl. ko bi ne bilo tebe, apsque me foret et meo praesidio Pl. ko bi ne bilo mene in moje pomoči, abs. hoc esset Ter. ali quod abs.hoc esset Ter. ko bi tega ne bilo, quam fortunatus sum ceteris rebus, abs. unā hāc foret Ter. ko bi tega edinega ne bilo, abs. te uno Gell.
b) izvzemši, razen: Gell., Aur., Amm., abs. me, te, illo Eccl.; absque quod Aur. razen kar = razen da; adv.: absque illud numen Iul. Val.; abs. cum „e“ terminatur M.

abstechen^*

1. (abtrennen) rezati, odrezati

2. (ausfließen lassen) Eisen aus dem Hochofen: izpustiti, Wein aus dem [Faß] Fass: iztočiti; Wein: pretakati, pretočiti

3. (töten) Tiere: klati, zaklati

4. (ausstechen) einen Gegner: prekositi, prekašati; abstechen von/gegen izstopati od, kontrastirati z

abstēmius 3 (iz abs in tēmum = tēmētum; prim. tēmulentus)

1. vzdržujoč se opojnih pijač, trezen, sploh zmeren: „abstemius“ a „temeto“, id est vino, quasi abstinens a vino Isid., vina fugit gaudetque meris abstemius undis O.; occ.
a) (z gen.) vzdržen: in medio positorum abstemius H., vini Plin.
b) tešč: Ap., Aus.

2. pren. skop: Ap.

abstention [apstɑ̃sjɔ̃] féminin abstinenca, zdržanje (volitev, glasovanja); oprostitev

la motion a été adoptée par dix voix et cinq abstentions predlog je bil sprejet z 10 glasovi in 5 zdržanimi glasovi

absterreō -ēre -uī -itum

1. odgnati (odganjati), odpoditi: saxis, sudibus, pilis absterrent hostem L., accurentem ancillam vulnere absterret T., ignes ... verberibus ut feras abst. T. Izhodišče: z abl.: lenonem aedibus Tit. ap. Non.; z de: anseres de frumento Pl.

2. pren. (s strašenjem) odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati; abs.: patrem Pl., Chremetem Ter.; ipsā solitudine absterriti L. Izhodišče: z abl.: animos opprobria absterrent vitiis H., aliquem bello T., aliquem incepto Suet.; z a(b): neminem a congressu meo Ci., homines a pecuniis accipiendis Ci., eos a tam destabili consilio L.; preg.: canem a corio uncto H. (gl. corium); s quin: Val. Max.; pesn. = odreči (odrekati), odtegniti (odtegovati), kratiti: alicui satum genitalem Lucr., sibi pabula amoris Lucr.

abstimmen

1. (seine Stimme abgeben) glasovati (über o)

2. Physik Instrumente u.Ä.: uglaševati, uglasiti (auf z), das Radio: naravnati; (in Einklang bringen) Meinungen, Farben: usklajevati, uskladiti (auf z, aufeinander med seboj)

Abstimmung, die, (-, -en)

1. Wahl: glasovanje; namentliche Abstimmung poimensko glasovanje; entscheiden durch Abstimmung odločati z glasovanjem

2. von Geräten: uglaševanje (auf z), eines Radios, von Geräten: naravnanje (auf na), uglaševanje; von Interessen, Farben: usklajevanje, uskladitev

abstinentia -ae, f (abstinēre)

1. vzdržanje, pritrgovanje, kot lastnost vzdržnost: nullum signum luxuriae, contra plurima abstinentiae N.; z gen.: conviciorum Sen. ph., vini, cenae Plin., alieni Iust.; z a(b): a vino Cels.; occ.
a) post(enje), lakota: abstinentiā (sc. cibi) vitam finire T.
b) nesebičnost (naspr. avaritia, cupiditas): S. (Catil. 3, 3), provincialis in eo magistratu abstinentia Ci.

2. medic. zadrževanje: sudoris, stercoris vel urinae Cael.

abstineō -ēre -uī -tentum (abs in tenēre)

I. trans.

1. zadrž(ev)ati, odvrniti (odvračati), preprečiti (preprečevati): manūs Ci., L.; predklas. z acc. stanja: gemitūs, risūs Ter., amorem, culpam Pl.; z abl. separationis: manum me, manum alieno Pl.; milites vino, aliquem bello, vim finibus L., abstinuit vim uxore et gnato H., abst. ferrum quercu O.; večinoma z a(b): militem a praeda, bellum ab innoxio populo, ab aede ignem L., aliquem a pecuniis capiendis Ci., mentes, oculos, manus ab alienis, manus animosque a scelere, cupiditatem aut manus a Siculorum argento Ci., vix a se manus abstinuit Ci., iram ab obsidibus L. ne znesti se nad talci; z dat.: Antenori ius belli Achivos abstinuisse L. proti Antenorju so opustili vojno pravo. Pogosto refl. vzdrž(ev)ati se česa: se ostreis Ci. ep., se dedecore, litibus Ci., quod te abstinueris nefario scelere Ci., abst. se cibo N., se armis L.; ab eius vitiis se abstineant Ci., se a Scipione T.; tudi: consules se abstinebant, ne cui ... maiestatem suam contumeliae offerent L.; med.: ut ab inermi abstineretur L. da se mu prizanese.

2. occ.
a) abst. aliquem a cibo postiti koga, predpis(ov)ati komu lahko hrano: abstinendus a cibo est aeger Cels.; abs.: urendus, secandus, abstinendus sum Sen. ph., prim.: convivas abstinet ille suos (sc. a cibo et potione) Mart.; refl. abs. = vzdrž(ev)ati se jedi, postiti se: biduo se abst. Cels.
b) abst. pupillum hereditate braniti varovancu, da bi uveljavil dediščino: Icti.; abst. se (sc. hereditate) ne sprejeti dediščine: Icti.
c) abst. aliquem zadrževati koga od božje službe = izobčiti koga: Eccl.
č) pozno medic. zadrževati: sudorem, ventrem Cael.

II. intr. vzdrž(ev)ati se, ne udeležiti (udeleževati) se česa, ne dotakniti (dotikati) se česa, prizanesti (prizanašati) komu, čemu; abs.: te scio facile abstinere posse Pl., non tamen abstinuit nec voci ... pepercit V.; brezos.: aestate ... abstinendum est (sc. venere) Cels.; z abl.: fabā, iniuriā, maledictis, pecuniā locupletium Ci., proelio C., pugnā, praedā, Tarento L., armis H. ne dotakniti se orodja, vino et venere H., inventis H. ne uživati pridobljenega, tactu V., publico T. ne kazati se javno, nominibus Cu. ne imenovati, cibo Cels.; z a(b): Pl., Lucan., a ceteris causis, a me quidem Ci., ne ab obsidibus quidem Ci., a legatis violandis L., ne a mulieribus quidem C., a cibo, a potione, a somno Cels.; pesn. z grškim gen.: abstineto irarum H. (= ἀπέχου ὀργῆς); z acc.: inversa verba Ter., liberas urbes L.; redko z inf.: abstineant mihi invidere Pl., quando ita praefari non abstinuerit Suet.; za nikalnico, kot izraz oviranja s quominus ali quin: ne clarissimi quidem abstinuerint, quominus et ipsi aliquid scriberent Suet., abstinere, quin attingas, non queas Pl., aegre abstinent (= prohiberentur), quin castra oppugnent L., nec abstinuit consuetudine, quin ... Suet.; occ. jedi se vzdrž(ev)ati, postiti se: pridie, diu Cels. — Od tod adj. pt. pr. abstinēns -entis, adv. abstinenter vzdržen; abs.: homo mirifice abstinens Ci., non solum manus, sed etiam oculos abstinentes habere Ci.; z abl.: abstinentissimus rebus venereis Col.; pesn. z grškim gen.: abstinens pecuniae H. (prim. ἀπεχόμενος χρημάτων), abstinentissimus alieni Plin. iun.; occ. nesamopriden, nesebičen: sociis abstinens eram Ci.; adv.: Sen. ph., in causa populari populariter abstinenterque versari Ci.; komp.: abstinentius: Aug.

abstrakten pridevnik
1. (o umetnosti) ▸ absztraktGre za abstraktno skladbo, ki poslušalcu dopušča svojo interpretacijo. ▸ Ez egy absztrakt darab, amelyet a hallgató a maga módján értelmezhet.
Povezane iztočnice: abstraktna tehnika

2. (nematerialen; pojmoven) ▸ absztrakt, elvontNi dovolj, da otroku nevarnost opišemo z abstraktnimi pojmi. Nevarnost mu moramo pokazati. ▸ Az nem elég, ha a gyermeket fenyegető veszélyt elvont fogalmakkal magyarázzuk el. A veszélyt meg is kell mutatnunk neki.

3. (nekonkreten; nejasen) ▸ absztrakt, elvontZakoni so pisani v abstraktnem jeziku in jih je zato mogoče tolmačiti različno. ▸ A törvények absztrakt nyelven íródtak, ezért különbözőképpen értelmezhetők.

abstraktna algebra stalna zveza
(matematična disciplina) ▸ absztrakt algebra
Abstraktna algebra je matematično področje, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami, kot so grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre. ▸ Az absztrakt algebra a matematika egyik ága, amely olyan algebrai struktúrákkal foglalkozik, mint a grupoidok, gyűrűk, testek, modulusok, vektorterek és különböző algebrák.

Abstrich, der, (-s, -e) črta navzdol; (Verringerung) odbitek, črtanje; Medizin bris; Technik posnemek, posnetek, pena; Abstriche machen popuščati, zniževati/znižati zahteve; mit wenigen Abstrichen z malo spremembami

absūmō -ere -sūmpsī (-sūmsī) -sūmptum

I.

1. docela porabiti (porabljati), (po)trošiti (naspr. parĕ,re): lumina (oculos) in fletūs Cat., duodecim milia in congiarium militum absumpta sunt Cu., absumptae in Teucros vires V., viribus absumptis O., purpura, quae teritur (se obnosi), quae absumitur L. se oguli, ungula in ungues absumitur O. preide v ...; occ. použi(va)ti, zauži(va)ti: vina H., mālis ambesas mensas ali membra V. z zobmi raztrgati, absumptis frugum alimentis L., humorem solis radii absumunt Plin., popijejo; pren.: satietatem amoris abs. Ter. naužiti se ljubezni (dosita).

2. pren.
a) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), pognati: rebus maternis atque paternis fortiter absumptis H., pecuniam libidine aut aleā abs. Sen. ph.
b) (čas) (po)tratiti, (po)trošiti, prebiti, preživeti (preživljati): absumo decipioque diem O., dies aliquot ibi frustra abs. L., tempus dicendo Ci. ali consultando L., quattuor horas dicendo L., diem segni navigatione L., biduum morando Cu., dies cunctatione absumitur T.

— II.

1. (po)grabiti, uničiti (uničevati), v pass. tudi = (iz)giniti: incendium domos absumpsit L., penates ignis absumpsit Sen. ph., curā absumitur Ter., corpus clade horribili absumptum extabuit Cl. (prevajajoč Sofoklov verz), Carthaginem flammis absumi sinere L. pustiti, da Kartagina zgori, lacrimis absumitur omnis O. ves gine od solz, classe vi tempestatis prope absumptā Suet., bis anno absumi umbras, absumpta hac observatione (znak) Plin.

2. pren. pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), (od)vzeti, jemati, (o boleznih, smrti) pograbiti, ugrabiti (ugrabljati), pob(i)rati: me absumite ferro ali animam quocumque leto V., plus hostium fuga quam proelium absumpsit, plures fames quam ferrum absumpsit, multos pestilentia absumpsit L., nisi mors eum absumpsisset L., alii alio leto absumpti L., sin absumpta salus V. (od)vzeta, izginula; vzrok smrti v abl.: multi mortales ferro ignique absumpti sunt L. mnoge ... je vzel ogenj in meč, absumi gurgitibus L. (sloveni act. z glag. požreti!), absumi morbo S., T. ali fame, pestilentiā, veneno L. ali febrium vi Amm. poginiti (poginjati), umreti (umirati) za čim, ali act.: bolezen, lakota ... pobere (pomori) koga; abs.: iamiam absumor Acc. fr., avunculus nuper absumptus erat L. je umrl, od tod: absumptus est Pl. izgubljen je, po njem je, tako tudi: absumpti sumus Pl.

absurdus 3, adv. -ē

1. neblagoglasen, zlozvočen: vox Ci., absurdoque sono ... stagna cietis Poeta ap. Ci. (o žabah), absurde canere Ci., Amm.

2. pren.
a) neskladen, neprimeren, nesmiseln, neslan: est hoc omnibus auribus animisque absurdum Ci., absurdae lacrimae L., mos absurdus T., absurdissima mandata Ci., aliquid absurde dicere Pl., Ci., imperite absurdeque fictus Ci., non absurda cognitu T. primerno, pauca repetiero ab initio talium facinorum non absurda T. kar se sklada (ujema) z ...; z dat.: aetati utriusque non absurdum T.; z ACI: quam absurdum eum petere consulatum, qui praetor fieri non potuerit Ci.; z inf.: haud absurdum est bene dicere S.
b) nenadarjen, nesposoben, neroden, neraben: sin plane abhorrebit et erit absurdus Ci., ingenium haud absurdum S. ali nec abs. ingenium T. prebrisana glava, nec absurdus ingenio T.

Absyrtis -idis, f (Ἀψυρτίς) Absirtida, otok ab ilirski obali Jadranskega morja: Mel., pravilneje pl. Absyrtidēs -um, f Absirtidi (du.), ker sta ob omenjeni obali dva drug poleg drugega ležeča (danes povezana z mostom) otoka (zdaj Cres in Lošinj): Plin. — Soobl. Absyrtium -iī, n Absirtij, otok in mesto na njem: Plin.