Franja

no¹ [nou] pridevnik
noben, nobeden

on no account pod nobenim pogojem nikakor
of no account nevažen, nepomemben
no one nihče
no man nihče, noben človek; kdor je vedno proti
no man's land sporno ozemlje, vojska ozemlje med dvema frontama
no parking parkiranje prepovedano
no such thing nič takšnega
there is no denying ne more se zanikati
there is no knowing (saying) nemogoče je vedeti (reči)
vojska, sleng no bon zanič, ne gre
no confidence vote glasovanje o nezaupnici
no doubt seveda, nedvomno
no end zelo, močno, silno
there is no end ni konca ne kraja
to have no end of a time odlično se zabavati
no fear brez strahu, brez bojazni
no go zaman, nemogoče
no meaning nesmisel
by no means nikakor ne
now no mistake dobro me poslušaj
and no mistake gotovo, brez dvoma
no odds nič ne de
no picnic ni lahko, ni šala
in no time takoj, nemudoma, hitro
no two ways about it ni druge izbire
no wonder ni čudno, naravno
no vent nikakor
no song no supper brez dela ni jela
no cards no flowers fraza v angleških osmrtnicah (brez vabil za pogreb, cvetje hvaležno odklanjamo)
no thourough-fare prepovedan prehod

no

1. na
no ja na ja
no že na schon
no, če misliš? na, wenn du meinst?
no, zakaj ne? na, warum eigentlich nicht?
no, kako gre? na, wie geht's?
no torej! na also!
no, končno! na endlich!
no in?! na und?!; wenn schon!

2. (torej) nun, also
no dobro also gut
no, temu je lahko odpomoči nun, dem ist leicht abzuhelfen
no, pa veliko zabave! nun denn, viel Spaß!
no končno nun endlich!
pomirjevalno: no no nun nun

3. doch, mal
daj no mach doch, gib doch her
imej no pamet nimm doch Verstand an!
pazi no! paß doch auf!
poslušajte no hören Sie mal!
pridi no sem komm mal her!
reci no sag mal
no že doch mal (poslušaj no že! hör doch mal!, pridi no že sem! komm doch mal her!)

4. začudeno:
no! nanu!, na!

no moški spol

dar el no ne reči, zanikati
sí por sí, no por no tako ali tako, na vsak način
sin faltar un sí, ni un no ne da bi bila izpuščena najmanjša okoliščina

nò

nò? well?
nò torej well then
nò, nò (tolaženje) there, there!
nò, in kaj potem? well, and what then?
nò, in kaj ti? and what about you?
glej ga nò! there now!
nò, nò, ne jokaj! there, there, don't cry!
nò, ali ti nisem rekel? there, didn't I tell you?
nò, pa je narejeno! there, it is done!

nō, nāre, nāvī (iz *sna-i̯ō; indoev. kor. *snā-, *snau-, *sneu- teči, plavati; prim. snāti, snāyatē kopa se, snā́uti od njega kaplje, gr. νάω, ajol. ναίω, ναύω [iz *σναƑ i̯ω], νέω [iz *σνεƑω], νήχω [iz *σναχω] plavam, νῆσος, νᾶσος „plavajoča stvar“ = otok, Νηρεύς Nerej, morski starec, ναϊάς, jon. νηϊάς Najada, νᾶμα tekočina, izvir, lat. natāre)

1. plavati: Auct. b. Hisp., Plin. iun., Suet., Stat., Sil. idr., qui nare discunt Pl., alter nare cupit Enn., serpere anguiculos, nare anaticulas, evolare merulas, cornibus uti videmus boves Ci., bestiae nantes Ci., nandi peritus, imperitus L., flumen nando traicere L., nare per undas, piger ad nandum, ars nandi O., nando amnem frangere Lucan.; preg.: nabis sine cortice H. plaval boš brez plute = ne boš več potreboval vodstva (nadzora); subst. pt. pr. nantēs -ium, f (ptiči) plovci: greges nantium Col.; (o stvareh) plavati: pinūs dicuntur liquidas Neptuni nasse per undas Cat., in liquida nat tibi linter aqua Tib., nantes scaphae Gell.

2. pesn. metaf. plavati =
a) pluti: cumbā nare V., cumque iuventus per medium classi barbara navit Athon Cat.
b) leteti, letati: hic ubi iam emissum caveis ad sidera caeli nare per aestatem liquidam suspexeris agmen (sc. apium) V.
c) teči: purpureaque procul nantes a luce refulgent Cat.
d) (o očeh pijanih ljudi) biti (videti) osteklenel, stekleneti, megliti se: nant oculi Lucr.

nobeden [ê] keiner, niemand; (živ krst ne) kein Aas
od tega ne bo nobeden sit das macht das Kraut nicht fett
| ➞ → noben

noben [ê] (-a, -o) kein; (nikakršen) keinerlei
sploh noben überhaupt kein/keiner
noben drug niemand anders
na noben način keinesfalls, keineswegs
za nobeno ceno/za noben denar um keinen Preis, ja nicht, nie und nimmer
z nobene strani keinerseits
nobena živa duša keine lebende Seele
noben hudič kein Schwein, keine Sau, kein Hund
to ni nobena umetnost das ist keine Kunst
nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird
| ➞ → nobeden

nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
na noben način in nessun modo

3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
eden ni nobeden uno è nessuno

noce [nɔs] féminin svatba, poroka, ženitovanje

noces pluriel d'or, d'argent, de diamant zlata, srebrna, diamantna poroka
cadeau masculin, repas masculin de noce poročno darilo, poročna pojedina
voyage masculin de noce poročno potovanje
en premières noces v prvem zakonu
se marier en secondes noces vdrugičse poročiti
fille, garçon de noce družica, drug (pri poroki)
être de noce biti na poroki, svatovati
ne pas être à la noce biti v težkem položaju
faire la noce ponočevati, lumpati, krokati

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

nóč nuit ženski spol

lahko noč! bonne nuit!, bonsoir!
ponoči pendant la nuit, de nuit, la nuit, nuitamment
čez noč pendant la nuit, (kar) du jour au lendemain
noč in dan jour et nuit
vso noč toute la nuit, la nuit entière
pred nočjo, ob nastopu noči à la nuit tombante, à la tombée de la nuit, au crépuscule
noč brez spanja une nuit blanche (ali d'insomnie)
noč se dela il se fait nuit, il commence à faire nuit, la nuit vient (ali tombe)
vso noč ne zatisniti očesa ne pas fermer l'œil de (toute) la nuit
delati pozno v noč travailler jusque tard dans la nuit
božična, sveta noč la nuit de Noël
kresna noč nuit de la Saint-Jean
poročna noč nuit de noces
silvestrska noč nuit de la Saint-Sylvestre
šentjernejska noč nuit (ali massacre moški spol) de la Saint-Barthélemy
velika noč Pâques

nóč (-í) f

1. notte; nottata:
noč se dela si fa notte
noč lega, pada, se spušča annotta
prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
v varstvu noči col favore delle tenebre
biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
pod noč a notte
prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
lahko noč! buona notte!

2. pren. notte:
noč srednjega veka la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati noč in dan lavorare giorno e notte
imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
evf. hčere, prijateljice noči prostitute
geogr. bele noči notti bianche
božična, sveta noč notte di Natale
bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
kresna noč solstizio d'estate
polarna noč notte polare
poročna noč notte nuziale
hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
rel. velika noč Pasqua
pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
PREGOVORI:
noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno

nóč noche f

lahko noč! ¡buenas noches!
čez noč durante la noche
(kar) čez noč (= kmalu in nenadoma) de la noche a la mañana
sredi noči en plena noche
noč je es de noche
noč se dela anochece; comienza a anochecer; está anocheciendo
prebedeti noč pasar la noche en vela
noč in dan día y noche
noč brez spanja noche sin dormir, noche en vela, fam noche toledana
vso noč ne moči spati no poder dormir en toda la noche
vso noč ne zatisniti očesa fam no pegar los ojos en toda la noche
biti vso noč pokonci (na nogah) pasar la noche en pie (ali sin acostarse)
prebiti noč v ... pernoctar (ali pasar la noche) en...
ob nastopu noči a la entrada de la noche, al cerrar la noche
želeti komu prijetno noč desear a alg (que pase) una buena noche
prejšnja noč la noche de la víspera
mesečna noč noche de luna
šentjernejska noč noche de San Bartolomé
silvestrska noč noche f vieja
božična (sveta) noč (rel) Nochebuena f
velika noč (rel) Pascua f (florida ali de Resurrección)

noče [ó] er/sie will nicht
| ➞ → hoteti (ne hoteti)

nočem [ó] ich will nicht
| ➞ → hoteti (ne hoteti)

nočeš [ó] du willst nicht ➞ → hoteti (ne hoteti)
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel

nog|a¹ [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
lesena noga Holzbein
močno se poteča noga Schweißfuß
indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
pri prižnici: der Fuß
figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
… noge/nog Fuß-, Bein-
(bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
zviti si nogo sich den Fuß vertreten
brez noge medicina beinamputiert

na nogi auf dem Fuß
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

z nogo mit dem Fuß
sunek z nogo šport der Beinschlag
biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
dotikati se z nogo koga füßeln
drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
noge množina:
dolge tenke noge Storchbeine množina
iksaste noge X-Beine
z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
oksaste noge Säbelbeine
kratke krive noge Dackelbeine
dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
ožuliti si noge sich wund laufen
razgibati si noge sich die Beine vertreten
vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
nog množina:
par nog das Beinpaar
nega nog die Fußpflege
potenje nog der Fußschweiß
umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
razkrečenih nog spreizbeinig
trdih nog steifbeinig
lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
urnih nog flinkfüßig
ploskih nog plattfüßig
-beinig (tenkih nog storchbeinig)
čez noge über die Füße/Beine
spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

med noge zwischen die Füße/Beine
stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

na nogah auf den Beinen
bolan na nogah fußleidend
na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

na noge auf die Beine
hrom na noge fußlahm
nog na zadnje noge kreuzlahm
dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
šport skok na noge der Fußsprung
šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

od nog von den Füßen
od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
pod noge:
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

pod nogami unter den Füßen
goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

v nogah in den Beinen

bolečina v nogah der Fußschmerz

za noge für die Füße/Beine
prostor za noge die Beinfreiheit
sprej za noge der Fußspray
vreča za noge der Fußsack

z nog von den Füßen
stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

z nogami mit den Füßen/Beinen
težave z nogami das Beinleiden
šport kroženje z nogami das Beinkreisen
otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln

nogavičen pridevnik
1. (o oblačilu) ▸ harisnya, zokni
Do druge nogavične revolucije pride leta 1954 z odkritjem stretch materialov. ▸ A második harisnya-forradalom 1954-ben következik be a sztreccsanyagok felfedezésével.
Nikdar ne bom pozabila svojega nogavičnega stila kot majhna punčka: bele Adidas dokolenke in rdeče pletene hlačne nogavice. ▸ Sosem felejtem el a kislánykori harisnyastílusomat: fehér Adidas térdzokni és piros kötött harisnyanadrág.

2. (o tipu obutve) ▸ zokniTudi letos bodo zelo modni nogavični škornji. ▸ A zoknicsizma idén is igen divatos lesz.

noht [ó] moški spol (-a …) der Fingernagel, der Nagel
rob nohta der Nagelrand
kleščice za nohte die Nagelzange
krtačka za nohte die Nagelbürste
lak za nohte der Nagellack
odstranjevalec laka za nohte der Nagellackentferner
pila za nohte die Nagelfeile
škarje za nohte die Nagelschere
utrjevalec za nohte der Nagelhärter, Nagelfestiger
kožica nad nohtom die Nagelhaut
medicina grizenje nohtov das Nägelkauen
medicina krhkost nohtov die Nagelbrüchigkeit
nega nohtov die Nagelpflege
sredstvo za nego nohtov das Nagelpflegemittel
figurativno iti za nohte komu (jemandem) an Kopf und Kragen gehen
figurativno ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega (jemandem) nicht das Weiße im Auge gönnen, nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen