Franja

potentātus -ūs, m (potēns)

1. (naj)višja oblast v državi, vladarstvo, prevlada, vrhovna oblast, potentát: Pap. (Dig.), Vulg., post interitum autem Tatii cum ad eum potentatus (po novejših izdajah dominatus) omnis reccidisset Ci., cum tantopere de potentatu inter se multos annos contenderent C., at ille, cum ab re aversus tum aemulo potentatus inimicus, rem Hannibali aperit L.; v pl.: Cypr., Lact., Vulg.

2. zmožnost, sposobnost, moč: Arn.

potentialize [pouténšəlaiz]

1. prehodni glagol
potencializirati (energijo)

2. neprehodni glagol
imeti v sebi latentne sile

poterne [pɔtɛrn] féminin podhod (pod nasipom); skrivna vrata v obzidju trdnjave, utrjenega gradu

potèstāt -áta m (lat. potestas) zgod. predsednik občine v obmorskih mestih (Split, Trogir, Šibenik, Senj itd.)

pot-hole [pɔ́thoul]

1. samostalnik
globoka luknja v skali, luknja na cesti
geologija (ledeniška) vrtača

2. neprehodni glagol
raziskovati jame

potiō¹ -īre -īvī -ītum (potis) narediti koga deležnega česa, podvreči, podjarmiti, podrediti koga čemu, spraviti koga pod oblast koga, dati koga komu v oblast; z gen.: aliquem servitutis Pl. zasužnjiti koga, potitus est hostium Pl. prišel je sovražnikom v roke (pest).

potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.

pòtkečak -čka m dial. kamenček orehove debeline, ki ga otroci v igri mečejo v kup orehov, denarja

pȍtkīsli pȍtkīslī ž mn. dial. vlažni in črni sledovi, ki jih v strugi pusti voda, ko upade

potkóžnjača ž dial. mrzel pršec v pozni jeseni

potkusùrati -ām, potkusúriti -kùsūrīm
I. dati ostanek pri plačilu, doplačati ostanek, poravnati razliko v računu
II. potkusurati se obračunati se: kao god što on želi da se potkusuri sa svojim neprijateljima, tako bih i ja želio naplatiti svoju veresiju, gl. kusur

potprášiti pòtprāšīm
1. nasuti smodnika v prašnico
2. ekspr. pretepsti, namahati: potprašiti koga napoditi koga; potprašiti pete pobrisati jo; potprašiti kome tur

potprašívati -pràšujēm sipati smodnik v prašnico

potràguše -ūšā ž mn.
1. ošpice, ki se pokažejo, ko so se prve že posušile
2. svinje, ki gredo v žir, kjer so pred njimi že druge bile

potr̀kalīšte s
1. dirkališče, stadion
2. pot, ki jo jezdec ali pešec v enem dnevu pusti za sabo

potted [pɔ́tid] pridevnik
vkuhan, vložen; posajen v lonček (rastlina)
ameriško, sleng pijan
figurativno zgoščen, povzet (npr. zgodovina)

potùrlije ž mn., pòture ž mn., pòturice ž mn. (t. potur) široke hlače v kmečki noši

pouch² [páuč]

1. prehodni glagol
dati v torbo
figurativno vtakniti v žep, prilastiti si; napihniti, napihovati

2. neprehodni glagol
napihniti se; viseti kakor vreča (obleka)

sleng to pouch s.o. dati napitnino, obdarovati z denarjem

poudreux, euse [pudrö, z] adjectif prašen, zaprašèn; féminin sladkornica za sladkor v prahu; mizica za friziranje; agronomie razpršilec; féminin (= neige féminin poudreuse) pršič (sneg)

poudreuse féminin à dos nahrbtni razpršilec (za žveplanje ipd.)

pouffer [pufe] verbe intransitif nehote bruhniti v smeh

pouffer de rire (nehote) zakrohotati se