Franja

bas¹ [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho

en bas spodaj
d'en bas od spodaj
en bas de ob, na vznožju
ici-bas tu doli, na Zemlji
par en bas navzdol (k)
là-bas tam doli
plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
chapeau bas! klobuk dol!
bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
chanter trop bas prenizko peti
couler bas potopiti (se)
être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
l'avion vole bas letalo leti nizko
regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti

básati bourrer, remplir, charger (à balle, à boulet) ; figurativno avoir des embarras d'argent, être pressé par le temps

basati se (v avtobusu) se pousser, (s hrano) se bourrer

basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).

basis -is (-eos), acc. -im, abl. -ī, f (gr. βάσις)

I. v pravem pomenu

1. arhit.
a) podnožje, podloga, podstava, podstavek: Vitr., columellae, sepulcri Ci., statua abiecta basim in foro manere voluerunt Ci., bases abacorum Plin.; preg.: aliquem cum basi sua metiri Sen. ph. koga s podlogo vred meriti = preceniti (precenjevati) koga; pren.: bases virtutis Vulg. podstave.
b) najspodnejši (najnižji) del stebrovega trupa: scapi Vitr.
c) podzid(je): villae Ci. ep.

2. mat.: basis trianguli Ci. (črta) osnovnica; basis arcus Col. tetiva.

3. živalski podplat: P. Veg.

— II. pren.

1. gram. osnovna beseda: Varr.

2. metr. zveza dveh stopic: slovničarji.

3. ret. podstava pripovedi: Don.

bastone m

1. palica:
bastone nodoso grčava palica, gorjača
bastone da passeggio sprehajalna palica
bastone animato votla palica s skrito konico
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti

2. znak dostojanstva, avtoritete:
bastone di maresciallo maršalska palica
bastone vescovile škofovska palica
avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi

bat² [bæt] samostalnik
palica za kriket, baseball ipd., lopar; gorjača, krepelce; igrač, odbijalec (kriketa)

off one's own bat samostojen; na lastno odgovornost; brez tuje pomoči
at a rare (ali good) bat zelo urno, hitro
right off the bat nemudoma, takoj
ameriško to come to bat spoprijeti se s težko nalogo, lotiti se hudega problema
a good bat dober igralec kriketa
to be on the bat biti na vrsti za udarec
to be at bat figurativno biti pri krmilu, imeti oblast

bat, šalj. beseda, s katero se smeši in odbija ugovor, uveden z „at“, at … bat nekako ali … bali: Pl.

bataille [bataj] féminin bitka, boj; prepir, spopad, pretep

bataille aérienne, navale, décisive zračna, pomorska, odločilna bitka
bataille électorale volilni boj
bataille de fleurs cvetlični korzo
champ masculin de bataille bojišče, bojno polje
cheval masculin de bataille bojni konj; figuré konjiček, najljubša téma
ordre masculin de bataille bojni razpored
plan masculin de bataille bojni načrt
arriver après la bataille (figuré) prepozno priti
avoir les cheveux en bataille imeti razmršene lase
dresser un plan de bataille napraviti bojni načrt
gagner, perdre une bataille dobiti, izgubiti bitko
livrer bataille à quelqu'un spustiti se v bitko, v boj s kom
porter son chapeau en bataille nositi klobuk postrani, kakorkoli

Batāvī -ōrum, m Batavci, kelt. ljudstvo, ki se je s prvotnih bivališč preselilo na otoke v renskem poustju; zato se imenuje pokrajina med Renom in Valo insula Batavorum: C., T. idr.; sg. Batāvus -ī, m Batavec: Mart.; kolekt.: Sil., Iuv. Od tod adj. Batāvus 3 batavski: spuma Mart., aurem habeo Batavam Mart. neomikano uho.

bate¹ [beit] prehodni glagol & neprehodni glagol
odračunati, zmanjšati, popustiti, slabeti

to bate an ace nekoliko popustiti
with bated breath s pridušenim dihom

bathe¹ [beið] prehodni glagol & neprehodni glagol
(na prostem) se kopati, umiti, oblivati (se)

to bathe one's hands in blood oskruniti si roke s krvjo

bátina (palica) stick; cudgel; bludgeon

dobil je poštene bátine (udarce s palico) he got a sound thrashing, (vojaška ali mornarska kazen) he ran the gauntlet

batir tolči, biti, tepsti, mikastiti, iztepati, udarjati; kovati (denar); neposredno obsevati (sonce); oblivati; podreti (šotor, zgradbo); pihati na; vihteti (zastavo); prečesati; (s topovi) obstreljevati; takt dajati; ameriška španščina zalučati; ameriška španščina naznaniti, denuncirati

batir el agua por la ventana zliti vodo skoz okno
batir las alas prhutati s krili
batir el campo (voj) pretakniti, pregledati (teren)
batir leche (u)mesti
batir palmas ploskati
batir el cobre železo kovati, dokler je vroče
batirse biti se, boriti se, dvobojevati se, prepirati se, tepsti se

bâtir [bɑtir] verbe transitif zidati, graditi; konstruirati; zasnovati (program); osnovati; gojiti (nade); speti (obleko); zazidati (teren)

se bâtir zidati se, zgraditi se
pierre féminin à bâtir gradbeni kamen
terrain masculin à bâtir stavbišče, gradilišče
bâtir des châteaux en Espagne (figuré) zidati gradove v oblake
bâtir à chaux et à ciment sur le roc trdno (z)graditi
bâtir en l'air (figuré) zidati v zraku
bâtir de ciment, en pierre, en brique zidati s cementom, s kamnom, z opeko
bâtir de ses propres mains z lastnimi rokami zidati
bâtir sur le sable (figuré) na pesek zidati

bâton [bɑtɔ̃] masculin palica, gorjača; kol, drog; figuré opora; pluriel navpične, debele črte

à bâtons rompus s prekinitvami, tu pa tam
bâton d'aveugle palica za slepce
bâton blanc de l'agent de police bela policajeva palica
bâton à savon milo za britje
bâton du chef d'orchestre taktirka
bâton de craie kos krede
bâton de maréchal de France maršalska palica
bâton de magicien čarovna palica
bâton de pèlerin romarska palica
bâton de vieillesse (figuré) oseba, ki je opora staremu človeku
bâton de rouge (à lèvres) rdečilo za ustnice
coup masculin de bâton udarec s palico
avoir son bâton de maréchal doseči cilj svoje ambicije
s'appuyer sur un bâton opirati se na palico
marcher avec un bâton hoditi s palico
mener une vie de bâton de chaise (figuré) živeti, imeti zelo neredno, razburkano, razuzdano življenje
mettre des bâtons dans les roues de quelqu'un komu polena pod noge metati, delati težave, zapreke komu
parler à bâtons rompus ne moči nehati s svojim pripovedovanjem, vedno kaj novega dodajati svoji pripovedi; preskakovati v pripovedovanju z enega predmeta na drugega, govoriti nepovezano

battant, e [batɑ̃, t] adjectif udarjajoč, bijoč

à trois heures battantes točno ob treh
pluie féminin battante močan dež, ploha
le cœur battant z močnó bijočim srcem
porte féminin battante vrata, ki se sama zapirajo
(familier) (tout) battant neuf, neuve popolnoma, čisto nov, nova
tambour masculin battant ob zvokih bobna, figuré živahno, odločno; strogo
mener quelqu'un tambour battant strogo s kom ravnati, držati ga trdno na vajetih

battement [batmɑ̃] masculin bitje, udarjanje, trkanje; utrip(anje); časovni presledek

battement de mains ploskanje
battement du cœur, du pouls utrip srca žile
battement d'ailes plahutanje s krili
avoir des battements de cœur čutiti, da srce močneje bije
j'ai un battement de cinq minutes pour changer de train pet minut imam časa, časovnega presledka, da prestopim na drug vlak

batten² [bǽtn]

1. prehodni glagol
z deskami (letvami) zabi(ja)ti; pitati; (po)gnojiti

2. neprehodni glagol (on)
uspevati, debeliti, rediti se; uživati

navtika to batten down z deskami zabiti (odprtine na palubi)
to batten upon pitati se s čim, živeti na račun koga

battle¹ [bǽtl] samostalnik
bitka, boj

to do battle bojevati, vojskovati se
the battle of the books znanstvena diskusija
drawn battle neodločena bitka
to give battle napasti
above the battle nepristranski
to have the battle zmagati
that's half the battle to je že polovica uspeha, to je ugodno
to come unscathed out of the battle izmazati se iz neprijetnosti
to fight one's battles over again znova doživljati preteklost
to fight s.o.'s battles for him spuščati se v prepir za drugega
battle royal hud prepir, boj na življenje in smrt

battle² [bǽtl] neprehodni glagol (for za, against proti, with s)
boriti, bojevati, vojskovati se