Franja

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.

mid¹ [mid] pridevnik
srednji (zlasti v sestavljankah)

in mid air v zraku
in mid ocean na odprtem morju
from mid June to mid August od srede junija do srede avgusta

Midaïum -iī, n (Μιδάϊον) Midájon, staro frigijsko mesto ob Sangariju: Plin. — Od tod preb. Midaeēnsēs -ium, m: Ci. ep. ali Midaeī -ōrum, m: Plin. Midajéni, Midájci.

Midās (in neklas. Mida: Iust., Cl.) -ae, m Mídas, Gordijev sin, kralj tračanskih Brigov (Frigijcev) ob gori Bermij, Orfejev učenec; 94 let pred osvojitvijo Troje je s svojim narodom odrinil v Azijo in se polastil Frigije. Ker je lepo ravnal z ujetim Silenom, mu je Bakh izpolnil nespametno željo, da se spremeni v zlato vse, česar bi se dotaknil. Ker pa sta postajala zlato tudi jed in pijača, je Midas prosil Bakha, naj mu odvzame zaprošeni dar. Bakh mu je velel kopati se v reki Paktol; to kopanje ga je rešilo, reko pa je napolnilo z zlatom. Ko sta se Apolon in Pan (citre in piščali) spustila v glasbeno tekmovanje, je priznal razsodnik Tmol in z njim vsi drugi prvenstvo Apolonu, le Midas Panu, zato ga je Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi: Ci., O., Mart., Val. Max., Aus., Cl., Iust., Hyg. (ki omenja Mida kot najditelja kositra in svinca) idr. Od tod adj. Mīdīnus 3 Míd(as)ov: nunc Arcadicum ac Midinum sapis M. kot osel.

middle¹ [midl] pridevnik
srednji

figurativno middle coarse (ali way) srednja pot
middle ear srednje uho
middle finger sredinec
šport middle distance srednja razdalja (800 do 1500 m)
middle ground navtika plitvina, figurativno nevtralno stališče
middle life srednja starost
in the middle fifties sredi petdesetih let
middle name srednje (osebno) ime; figurativno izrazita lastnost
inertia is his middle name je rojen lenuh
ekonomija middle quality srednja kakovost
navtika middle watch straža od polnoči do štirih zjutraj
Middle East srednji vzhod; britanska angleščina bližnji vzhod
ameriško Middle Atlantic States države New York, New Jersey, Pennsylvania

midi [midi] masculin poldan; jug; južne dežele

le Midi južna Francija; južna Evropa
le Midi de l'Angleterre južna Anglija
à midi (précis) (točno) opoldne
au midi na jugu, južno (de od)
ce midi danes opoldne
en plein midi pri belem poldnevu
vers midi, sur le midi proti poldnevu
vers le midi proti jugu, v južni smeri
midi de la vie srednja življenjska doba polne zrelosti
appartement masculin exposé au midi proti jugu obrnjeno stanovanje
édition féminin de midi opoldanska izdaja dnevnika
fruits masculin pluriel du midi južno sadje
midi est sonné poldan je odzvonilo
il est midi (sonné) (populaire) nič se ne da več napraviti! konec s tem! tega ne verjamem!
chercher midi à quatorze heures (figuré) iskati, videti težave, kjer jih ni
il est du Midi on je iz južne Francije
prendre un cachet matin, midi et soir (médecine) vzeti prašek zjutraj, opoldne in zvečer

midst² [midst] prislov
v sredini

first, midst, and last od začetka do kraja

might¹ [máit] samostalnik
moč, sila, oblast

might makes right; ali might is (above) right moč je močnejša od pravice
with might and main; ali with all one's might z vso silo, na vse pretege

miglio¹ m (f pl. -ia)

1. milja:
miglio marino morska milja
miglio terrestre angleška milja
essere lontano le mille miglia biti neskončno daleč
si sente lontano un miglio od daleč je slišati

2. miljnik

mikroskopski pridevnik
1. (o mikroskopu) ▸ mikroszkópos, mikroszkopikusMed najpogostejše medicinske preiskave spadata prav kemijska in mikroskopska analiza urina. ▸ A vegyi és mikroszkópos vizeletvizsgálat a leggyakoribb orvosi vizsgálatok közé tartozik.
Če bo mikroskopski pregled potrdil, da je ta bezgavka zajeta s tumorjem, bo sledila odstranitev vseh ostalih bezgavk. ▸ Ha a mikroszkópos vizsgálat megerősíti, hogy a nyirokcsomó daganatos, az összes többi nyirokcsomó eltávolítása következik.

2. (ki se ga vidi le z mikroskopom) ▸ mikroszkopikusPrisotnost mikroskopskih celic umazanije v zraku lahko spodbudi nastanek krvnih strdkov. ▸ A levegőben lévő mikroszkopikus szennyeződések jelenléte serkentheti a vérrögök kialakulását.
Živalstvo pa je neizmerno pestro, od mikroskopskih bakterij do največjih in najbolj razvitih sesalcev. ▸ Az állatvilág azonban rendkívül változatos a mikroszkopikus baktériumoktól a legnagyobb és legfejlettebb emlősökig.

3. (zelo majhen) ▸ mikroszkopikus
Poleg sodelovanja v znanstvenem svetu pa me zanima tudi sodelovanje na bolj mikroskopski ravni. ▸ A tudományos világ szintjén való együttműködés mellett a mikroszkopikusabb szintű együttműködés is érdekel.
Ali tak, pravzaprav mikroskopski učinek upravičuje precej visoko ceno tovrstnih izdelkov? ▸ Vajon egy ilyen mikroszkopikus hatás indokolja az ilyen termékek meglehetősen magas árát?
Če bi se največji slovenski banki res združili, bi obvladovali pol slovenskega trga, v evropskem merilu pa bi še vedno ostali precej mikroskopski. ▸ Ha a két legnagyobb szlovén bank egyesülne, akkor a szlovén piac felét uralnák, de európai viszonylatban még mindig mikroszkopikus méretűek maradnának.

4. izraža poudarek (zelo podroben) ▸ mikroszkopikusRazgrnejo in z mikroskopsko natančnostjo secirajo vsako napako, neumnost in nerodnost, ki se zgodi poslancem. ▸ Feltárnak és mikroszkopikus pontossággal boncolgatnak a parlamenti képviselőkkel kapcsolatos minden hibát, butaságot és ügyetlenséget.

milagro moški spol čudo, čudež

ni de milagro niti v sanjah ne
hacer milagros čudeže delati
vivir de milagro od zraka živeti, malo jesti
vida y milagros življenja in dejanja, potek življenja

mildew¹ [míldju:] samostalnik
plesen, snet, bersa

a spot of mildew lisa od vlage (v papirju)

milen pridevnik
(o sredstvu za umivanje) ▸ szappan-, szappanos Milni mehurčki so navadno obstojni le nekaj trenutkov, preden se razpočijo sami od sebe ali pa zaradi stika z drugim predmetom. ▸ XXX
Volno najprej potopijo v toplo vodo z milno raztopino, da odstranijo večino nečistoč. ▸ A gyapjút először meleg, szappanos vízbe mártják, hogy a szennyeződések nagy részét eltávolítsák.

milenij samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ millennium, évezredŽe v stari Grčiji, dva in pol milenija nazaj, smo imeli situacijo, ko se se majhne mestne državice nenehno bojevale. ▸ Már az ókori Görögországban, két és fél évezreddel ezelőtt is volt olyan helyzet, amikor a kis városállamok folyton háborúztak egymással.

2. neštevno (prelom tisočletja) ▸ millennium, ezredforduló
Poročanje medijev o mileniju je ljudi odvrnilo od tega, da bi ga dočakali v tujini, zato so raje ostali doma. ▸ A média ezredfordulóról szóló tudósítása eltérítette az embereket attól, hogy külföldön várják be az ezeredfordulót, ezért inkább otthon maradtak.

3. neštevno, religija (obdobje vladanja Kristusa) ▸ millenarizmus, millennium
Velik del milenarizma ima svoje korenine v judovskem pričakovanju prihoda Mesije. Svoje ime ima po zgodnjekrščanskem pričakovanju Kristusovega drugega prihoda, ki mu bo sledil milenij, tisočletno kraljestvo miru. ▸ A millenarizmus nagy részt a zsidó vallás messiásvárásában gyökerezik. Nevét a korai kereszténység idejében Krisztus második eljövetelének a várásáról kapta, amit a millennium, az ezeréves béke királysága követ.

Mīlētus -ī (Μίλητος) Milét

I. m oče Kavna in Biblide (Byblis, legendarni ustanovitelj mesta Mileta: O. —

II. f

1. staro trgovsko mesto v Kariji, sloveče po čebelarstvu, ovčarstvu in volnarstvu, Talesov rojstni kraj: Ter., Ci., L., Mart., Mel., Plin., Ap., Amm. idr. — Od tod adj. Mīlēsius 3 (Μιλήσιος) milétski: Ter., Varr. Fr., Val. Max., Lact. idr., populus Ci., deus (= Apolon, ki je imel v Miletu svetišče in preročišče) Ap., vellera V., Milesium (sc. alcyoneum) Plin., lana Plin., Aug., Col., crimina O. objestni, opolzki spisi (romani), ki so najprej izhajali v Miletu (= miletske zgodbe), Milesio sermone varias fabulas conserere Ap.; subst.
a) Mīlēsius -iī, m Milétčan, Milézijec: Ter., Varr., Thales Pl., Ci.; pogosto pl. Mīlēsiī -ōrum, m Milétčani, Milézijci, preb. Mileta: Ci., L., Mel., Plin.
b) Mīlēsia -ae, f (sc. urbs) = Miletus: Milesiae conditor Ap.
c) Mīlēsiae -ārum, f (sc. fabulae) milétske zgodbe (pripovedke), opolzki romani (gl. zgoraj Mīlēsia crimina): M., Tert., Hier.
d) Mīlētis -idis, acc. -ida, f α) milétska: urbs O. mesto Tomi, kolonija mesta Mileta. β) patron. Milétida = Miletova hči Biblida: O.

2. (Μίλατος) mesto na severovzhodni obali Krete, baje matično mesto karijskega Mileta: Plin.

3. izginulo mesto v Eoliji ob Idi: Plin.

Mileum (Milevum) -ī, n ali Milevī -ōrum, m, tudi Milevis (-is), acc. -im, f Miléj, Milév, Milévi, Miléva, mesto v Numidiji blizu Kirte: Aug. — Od tod adj. Milevetānus 3 miléjski (milévski): Aug.

milieu [miljö] masculin sredina, sreda; okolje, miljé; (duhovna) atmosfera; srednja pot, kompromis; vezni člen; prehod; argot, figuré podzemlje

au milieu de sredi
au beau milieu, en plein milieu (prav) v sredi, v sami sredi
dans mon milieu v mojih krogih, v mojem običajnem krogu
dans les milieux informés v informiranih krogih
depuis le milieu du 19^e siècle od sredine 19. stoletja dalje
milieux commerciaux, officiels poslovni, uradni krogi
juste milieu zlata sredina
langue féminin du milieu jezik topovov, gangsterjev, podzemlja
parti masculin du milieu (politique) sredinska stranka
théorie i des milieux teorija miljejev
garder le juste milieu držati se zlate sredine
tenir le milieu zavzemati sredino, ležati v sredini
il n'y a pas de milieu tu ni nikake sredine, tu je le eno, ali - ali

mīlitāris -e, adv. mīlitāriter (mīles) vojaški, bojevniški, vojni, bojni: Ca. ap. Gell., Col., Suet., Tert. idr., licentia, ornatus, tribunus, signa Ci., mos L., equus S. ali equi N. bojni, scuta T., arma S. orožje redne vojske, gradus Pl. korak, pueri Pl. vojaški (častniški) sinovi, sinovi vojakov (častnikov), genus L. vojaki, vir (homo, iuvenis) L. v vojni izkušen (izurjen) mož (mlad mož), izvrsten (vrl) vojak ali bojevnik, homines militares S., Daunias H. bojevita, res militaris C. vojaštvo, vojne (vojaške) zadeve, aetas T. vojaščini zavezana, vojaški službi podvržena starost (od 17. do 46. leta), via T. vojna ali velika cesta, herba Plin. za rane dobra, ranam blagodejna (najbrž = millefolium), funere militari humari N. z vojaškimi častmi, militariter gravis oratio L., militariter loqui T. po vojaško = kratko in jedrnato, tecta sibi militariter aedificare L., exornatus armatusque militariter Ap.; subst. mīlitārēs -ium, m vojaki, bojevniki: periti Cu., T., Q. — Soobl. mīlitārius 3: quin hinc metimur gradibus militariis? Pl.

mīlitia -ae, f (mīles)

1. vojaška, vojna (bojna) služba, vojaščina: H., Col., Plin., Lucr., Vell., militiae munus C., vacatio militiae C. oprostitev od vojaščine, militiae disciplina Ci., in militiae disciplinam proficisci Ci. v šolo vojaške službe, militiae magna scientia S., trium et viginti annorum militia durissima L., sub te tolerare magistro militiam et grave Martis opus V.; pl. militiae Tib. razne vrste vojaške službe; occ. stopnja v vojaški službi, častniška stopnja, častniško mesto, čin: equestres militias ita ordinavit, ut post cohortem alam, post alam tribunatum legionis daret Suet., liberto meo militiam do Aug; tudi služba dvornega upravnika na cesarskem dvoru (prim. mīles 2. c): militiae gradu evectum pietas principis extulit Prud.; metaf. služba, posel: haec mea (sc. poetae) militia est O., haec urbana militia respondendi, scribendi, cavendi Ci., conturbernium muliebris militiae Ci.; poseb. ljubezenska služba: Pl., militiam Veneris blandis patiare sub armis Pr., late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H.

2. meton.
a) vojna ali vojska = bojevanje, vojskovanje, vojni pohod, vojaški spopad: Vell., militiae magister L. vojskovodja, m. adversus Graecos Iust.; poseb. pogosto v loc. v zvezah domi militiaeque Ci. idr. ali militiaeque domique L. ali et domi et militiae Ci. ali militiae et domi Ter. doma in na vojski, v miru in vojni; redkeje sam loc.: plerosque militia (po nekaterih izdajah militiae) paucos famā cognitos, accire et ambiundo cogere homines emeritis stipendiis se cum proficisci S.
b) vojaki, vojaštvo, vojska: Val. Max., militiam (milites) cogere L., hic pars militiae, dux ille erat ducum O. je spadal k vojakom … k poveljnikom, cum omni militiā interfici Iust.

Opomba: Star. gen. sg. militiai: Lucr.

mille¹ [mil] invariable tisoč; veliko število; masculin tisočica

mille fois tisočkrat
dix pour mille 10 pro mile
mille choses à X. (v pismu) mnogo pozdravov Xu.
mille mercis, remerciements tisočkrat hvala
mille tonnerres! gromska strela!
les Mille et une Nuits (pravljice) Tisoč in ena noč
période féminin de mille ans tisočletje
une anecdote entre mille sur son compte ena od 1000 anekdot na njegov račun
avoir, gagner des mille et des cents imeti, zaslužiti mnogo denarja
je vous le donne en mille stavim 1000: 1, da ne boste uganili
être à mille lieues (figuré) biti daleč(proč) od tega (de da bi)
mettre dans le mille (populaire) zadeti v črno