-
Aege͡us -eī, acc. -eum in -ea, m (Αἰγεύς) Ajgej, Pandionov sin, Tezejev oče, atenski kralj: O., Cat., Hyg., Iust. Od tod patronim Aegīdēs -ae, m (Αἰγείδης) Ajgeid, Ajgejev potomec, zlasti Tezej: O.
-
Aegīae, gl. Aegae.
-
Aegialē, -ēs, f (Αἰγιάλη) Ajgiala, Adrastova hči ali vnukinja, nezvesta Diomedova žena: Stat., Serv.
-
Aegiale͡us -eī, m (Αἰγιαλεύς) Ajgialej,
1. Ajetov (Aeētēs) sin, Medejin brat, sicer imenovan Absyrtus: Pac. ap. Ci., Iust.
2. Adrastov sin, eden izmed epigonov pred Tebami: Hyg.
-
Aegīdēs, gl. Aegeus.
-
Aegiēnsis -e, gl. Aegion.
-
aegilips -ipis, f (gr. αἰγιλίψ) egilipa, neka gomoljnica: Plin. (dobi se tudi aegilopa; gl. aegilōps).
-
aegilōpium -iī, n (gr. αἰγιλώπιον, demin. αἰγίλωψ) solzavica, neka očesna bolezen: Plin.
-
aegilōps -ōpis, acc. -ōpa, acc. pl. -ōpas, m (gr. αἰγίλωψ)
I. kot rastl.
1. neke vrste hrast z užitnim plodom, najbrž ježičar ali šiškar (Quercus aegilops, Linn.): Plin.
2. jajčasta glota, plevel v ječmenu (Aegilops ovata, Linn.): Plin.
3. egilop, neka gomoljnica, vrsta čebule (prim. aegilips): Plin.
— II. očesna bolezen solzavica (= aegilōpium): Plin., Cels.
-
Aegimūrus (Aegimôros: Plin.) -ī, f (Αἰγίμουρος, Αἰγίμορος) Ajgimur (Ajgimor), s klečmi obdan otok v kartažanskem zalivu: L., Auct. b. Afr.
-
Aegīna -ae, f (Αἴγινα) Ajgina,
1. Nimfa, hči rečnega boga Azopa, Ajakova mati: O.
2. otok v Saronskem zalivu, sprva imenovan Oenopia: Ci., O., Mel., Plin. Od tod adj. Aegīnēticus 3 (Αἰγινητικός) ajginski: aes Plin., Aegīnēnsēs -e ajginski, iz Ajgine: Ap.; subst. Aegīnēnsēs -ium, m: Val. Max. = Aegīnētae -ārum, m (Αἰγινῆται): Ci. Ajginci, preb. Ajgine.
-
Aegīnium -iī, n (Αἰγίνιον) Ajginij, obmejna mak. trdnjava na severozahodni meji ob Peneju: C., L., Plin. Od tod Aegīniēnsēs -ium, m Ajginijci: L.
-
Aegion (Mel., Plin.) ali Aegium (Lucr., L.) (z gen. Aegī), -iī, n (Αἴγιον) Ajgion, ahajsko mesto vzhodno od Pater (Πάτραι, Patrae). Od tod adj. Aegius 3 ajgijski: vitis Plin.; Aegiēnsis -e ajgijski: civitas T.; subst. Aegiēnsēs -ium, m Ajgijci, preb. Ajgiona: L., T.
-
Aegipān -ānos, m (Αἰγίπαν) Ajgipan = Kozji Pan,
1. gozdno božanstvo s kozjimi nogami in kosmatim telesom: Hyg., M. (heteroclitum dativa pl. Aegipanis ).
2. kozlom podobne opice v Afriki (menda pavijani): Mel., Plin., M.
-
aegis [í:džis] samostalnik
varstvo, zaščita
under the aegis of s.o. pod zaščito koga
-
aegis -idis, acc. -idem, pesn. -ida, abl. -ide, f (gr. αἰγίς)
I. egida, pri Hom. in po njem tudi pri nekaterih rim. pesnikih ščit, ki ga Zeus z levico stresa in tako povzroča nevihto, podoba nevihtnega oblaka: cum saepe (Iuppiter) nigrantem aegida concuteret V. V pohomerskih mitih je egida z Meduzino glavo okrašena koža koze (αἴξ), ki je dojila Jupitra: Hyg.; to egido so si predstavljali zdaj kot ščit, zdaj kot Jupitrov oklep: Lact., Serv. Prisojali so jo tudi Minervi kot luskinast oklep z Meduzino glavo v sredini in s kačami ob robu ali kot ščit, ki ga drži v levici: H., O., aegida ... Palladis arma ... polibant V.; od tod pren.: zaščita, zaklon: hac aegide dives Amor O.
— II. rumena macesnova strženika: Plin.
-
aegisonus 3 (hibrid iz aegis in sonāre) od zveneče egide: Val. Fl.
-
Aegīsos -ī, f (Αἴγισσος) Ajgis, mogočno mesto v Spodnji Meziji ob bregovih reke Donave (Izače): O.
-
Aegisthus -ī, m (Αἴγισϑος) Ajgist, Tiestov sin, Atrejev in Agamemnonov morilec, ubil ga je Orest: Ci., O.; apel. Ajgist = prešuštnik: Suet.
-
aegithus -ī, m (gr. αἴγιϑος) ajgit,
1. ptič, menda plavček (Parus caeruleus, Linn.): Plin.
2. neka vrsta kragulja: Plin.