Franja

abonder [abɔ̃de] verbe intransitif biti v izobilju; imeti v izobilju (en quelque chose kaj)

les fruits abondent cet automne sadja je na pretek to jesen
les fautes abondent dans ce texte v tem besedilu je polno napak
il abonde dans mon sens on je čisto mojega mnenja, se strinja z menoj
la région abonde en fruits pokrajina je bogata s sadjem

abordage [-daž] masculin trčenje dveh ladij; napad na sovražno ladjo; pristajanje, pristanek

prendre un navire à l'abordage z napadom osvojiti ladjo

aborder [abɔrde] verbe intransitif pristati, priti do brega; verbe transitif pristopiti k, približati se, lotiti se, načeti; ogovoriti; po nesreči trčiti ob (ladjo); pritegniti s kavlji ladjo, da bi nato planili nanjo

au port dans une île pristati v pristanišču na otoku
le bateau aborde au Brésil ladja pristaja v Braziliji
aborder une question difficile lotiti se težkega vprašanja
il fut abordé par un inconnu neznanec ga je ogovoril
aborder avec prudence les carrefours dangereux previdno se bližati, voziti k nevarnim križiščem
aborder le virage à grande vitesse z veliko hitrostjo zavoziti v ovinek
un cargo a abordé un pétrolier tovorna ladja je trčila v petrolejski tanker
les pirates ont abordé le navire piratje so v napadu osvojili ladjo

abotnost samostalnik
1. neštevno (lastnost) ▸ butaság, badarság
Prikaz popolne praznosti in abotnosti nekega segmenta sodobne družbe. ▸ A teljes üresség és badarság bemutatása a modern társadalom egyik szegmensében.

2. ponavadi v množini (izjava; ravnanje) ▸ értelmetlenség
Sodstvo se dnevno srečuje z abotnostmi. ▸ A bíróságok naponta szembesülnek értelmetlenségekkel.

aboucher [abuše] verbe transitif spojiti, stakniti; spraviti skupaj v zvezo, posredovati, omogočiti pogovor

s'aboucher sniti se, sestati se, skupaj priti, stikati se; pogovoriti se (avec s)
s'aboucher avec quelqu'un stopiti v stik, v zvezo s kom za kako nečedno zadevo, za kako spletko
il s'est abouché avec un receleur pour la vente des objets volés stopil je v stik z nekim prikrivačem za prodajo ukradenih predmetov

about² [əbáut] predlog
okoli, okrog, o, pri

to beat about the bush ne priti z besedo na dan
go about your business! skrbi za svoje stvari!
to go the wrong way about s.th. lotiti se stvari z napačnega konca
she is about the house je nekje v hiši
to have no money about one ne imeti pri sebi denarja
I looked round about me pogledal sem naokrog
I'll see about it poskrbel bom za to
it's about time čas je že
be quick about it! podvizaj se!, pohiti!
what about it? kaj bi bilo s tem?
to have one's wits about one jasno misliti

abplagen: sich abplagen mučiti se (mit z)

abquälen: sich abquälen mučiti se (mit z)

Abraham Abraham

oditi k Abrahamu (umreti) to die, (evfemizem) to depart this life, to pass away, to go the way of all flesh, to go to one's long rest, to go to a better world
srečati se z Abrahamom (doživeti 50 let) to reach the age of fifty

abrazar [z/c] objeti, obseči, obsegati, okleniti; vsebovati; privzeti, obdati, obkrožiti

abrazar un partido priključiti se neki stranki
abrazar de una ojeada z enim pogledom pregledati
abrazarse okleniti se, oprijeti se

abreiben^* (von) odrgniti, zdrgniti (z), (mit z), odstraniti; mit einem Tuch, Handtuch: otreti, otirati; figurativ (prügeln) premikastiti, (schimpfen) ozmerjati, zmerjati

abreuver [abrœve] verbe transitif napajati, napojiti, namočiti

s'abreuver napajati se (de quelque chose s čim), obilo piti, žejo si utešiti (o živalih), žlampati
abreuver un troupeau napajati čredo
abreuver quelqu'un de chagrins komu mnogo žalosti pripraviti
abreuver d'outrages, de compliments obsuti, obsipati z žaljivkami, s komplimenti
abreuvé de larmes ves objokan, v solzah
terre féminin abreuvée d'eau z vodo napojena zemlja

abrotonum (habrotonum) -ī, n (gr. ἁβρότονον) bot. aborat, abrotica, božja metica, zelišče, ki so ga zaradi vonja uporabljali kot dišavo in zdravilo: H., Cels., Col., Plin. — Soobl. abrotonus (habrotonus) -ī, f: Lucr., Lucan. — Od tod abrotonītēs (habrotonītēs) -ae, m (gr. ἁβροτονίτης sc. οἶνος) z abrotico pripravljeno vino: Col.

abscēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. oditi, odhajati, umakniti (umikati) se (naspr. accedere): minasque, ni procul abscedat ..., addunt O. Izhodišče: abscede hinc Pl.; z abl.: latere tecto Ter. = rešiti se, thalamo Sil., triclinio Suet.; večinoma s praep.: ab illis, e conspectu Pl., numquam senator a curia abscessit aut populus e foro L., a corpore (mortui) T. Smer (redko sporočeno): istuc Pl., retro Sil., Rhodum T., navis longe in altum abscesserat Pl. je odplula; voj. odriniti, umakniti se: inde L., Thebani Spartā abscesserunt N., absc. ab Hannibale L., nec ab armis aut loco suo, moenibus, a moenibus L., obsidione L. opustiti obleganje, Thyrio, a Capuā L., Armeniā T., neque prius abscesserunt (sc. e proelio) N.; pogosto brezos.; non ante abscessum est, quam ... T. niso se prej umaknili, manibus aequis abscessum T. bitka je ostala neodločena.

2. (o zvezdah) odmakniti se, premakniti (premikati) se: cur Veneris stella numquam longius XLVI partibus, Mercurius viginti tribus a sole abscedat Plin., luna abscedens (naspr. accedens) Plin. pojemajoči, stari mesec.

3. odmikati se = (iz)giniti: cor abscedet Ci., quantum mare abscedebat L. je izginjalo izpred oči.

4. subst. pt. pr. abscēdentia -ium, n (slikarsko in arhit.) v perspektivi odmikajoči se deli (naspr. prominentia): Vitr.

5. medic. izločati se iz telesa, gnojiti se: aliquid sub lingua abscedit Cels.; subst. neutr. pl. (pt. pr.): omnia abscedentia (= omnes abscessus) Cels. gnojne razjede.

— II. pren.

1. (časovno) oddaljiti (oddaljevati) se: neque admodum a pueris abscessit (in daleč) neque admodum adolescentulust Naev. fr.

2. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se čemu: incepto irrito L., non militaribus modo, sed civilibus quoque muneribus L., nec ... ille (Piso) abscessit (od obtožbe) T.

3. iti s tega sveta, umreti: Cypr., cogitet, quam purus abscedat Lact.

4. (pre)miniti, (iz)giniti, zapustiti (koga): somnus ut abscessit O., abscesserat imago (sanjska podoba) Plin. iun.; cito ab eo haec ira abscedet Ter. ga bo minila; z dat.: nonne vides Pallada mihi abscessise? O. da me je zapustila.

5. occ. upasti (upadati), izgubiti (izgubljati) se, zmanjk(ov)ati (naspr. accedere): cives urbium, quae regno abscedunt L., ne quid abscederet Suet.; (v besedni igri): abscedent minae, non accedent Pl.

Opomba: Star. abscēssem = abscēssissem: Sil.

Abscheu, der, (-s, ohne Plural) odpor, gnus; Abscheu einflößen navdajati z odporom; vor etwas Abscheu haben čutiti odpor do

abschließen^*

1. mit einem Schlüssel: zakleniti, zaklepati (sich se)

2. (abtrennen) zapreti, zapirati (sich se); sich abschließen gegen biti nedostopen za

3. (beenden, enden mit) skleniti, zaključiti, zaključevati (z), abschließen mit končati z ( intransitiv se)

4. (vereinbaren) Geschäfte: sklepati, skleniti, einen Vertrag abschließen skleniti pogodbo, pogoditi se

abscindō -ere -scĭdī -scissum

1. odtrgati, strgati, utrgati (utrgovati): tunicam a pectore Ci., plantas tenero de corpore V., umeris (abl.) vestem V., abscissā veste Cu., caput abscissum H., rupem vertice montis absc. Lucan., ferro abscindunt venas T. prederejo, abscinduntur venae L.; pesn. z grškim acc.: abscissa comas T. puleč si lase.

2. pren.
a) ločiti: caelo terras et terris undas O., Hesperium Siculo latus V., terras Oceano H.; inane soldo H. ničevost od vrednosti.
b) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati): Val. Max., Arn., reditūs dulces H.

abseilen: sich abseilen spustiti/spuščati se z vrvjo, po vrvi; figurativ sich abseilen popihati jo, pobrati se

Absicht, die, (-, -en) namen, namera; mit Absicht namerno, namenoma; in der Absicht z namenom da

absimilis -e nepodoben, le litota non absimilis: falces ... non absimili formā muralium falcium C.; večinoma z dat.: Col., Plin., Suet.