Franja

nimam ➞ → (ne) imeti, ich habe nicht, ich habe keinen/keine/kein
nimam pojma ich habe keine Ahnung
s tem nimam kaj početi ich habe keine Verwendung dafür

nimaš du hast nicht ➞ → (ne) imeti

nī-mīrum, adv. (nī [gl. nī] in mīrum, torej „ni čudno“, „ne gre se čuditi“, sprva vrinjeni stavek, potem adv.)

1. kajpada, seveda, res da, nedvomno, brez dvoma, vsekakor: Ter., Varr., Pr., O., H., L., Hirt., Corn., Vitr. idr., non parva res, sed nimirum maxima Ci., nimirum idem omnes fallimur Cat., nimirum haec illa Charybdis V., non omnia nimirum eidem di dedere L.

2. (pogosto iron.) samo po sebi umevno, samoumevno, kajpada, kajpak, seveda, jasno: itaque incognito nimirum adsentiar Ci., uni nimirum tibi recte semper erunt res H., aperienda nimirum nocte ianua fuit L., ideo nimirum in extremas terras relegatum T.

nimius 3 (nimis)

1. zelo (silno) velik, izreden, poseben: nimia memoras mira Pl., nimio opere (nimopere) Ci. (prav) zelo, nimio madidus crinis amomo Mart. Od tod
a) adv. acc. sg. n. nimium silno, zelo, izredno, pre … : videre nimium vellem Ter. silno (zelo) rad bi videl, sed idem benefactum quo in loco ponas, nimium interest Ca. fr. ap. Gell. zelo, nadvse, nimium novum verbum Varr. čisto nova beseda, Philotimus homo fortis ac nimium optimas Ci. ep., o fortunatos nimium agricolas V. o presrečni; pogosto v zvezi nimium quantum izredno (neverjetno) je, kako veliko (mnogo, zelo), prav (silno) veliko, res mnogo, prav zelo, izredno, izjemno, neizmerno: sales in dicendo nimium quantum valent. Ci., differt inter honestum et turpe nimium quantum Ci., possidebat nimium quantum Gell.; v enakem pomenu tudi: nimium quanto Gell. in nimium quam Pl.
b) adv. abl. sg. n. nimiō (pravzaprav abl. mensurae, poseb. pri komp.) zelo, res zelo, prav dosti, izredno, pogosto, često = multō (za) mnogo, precej, dosti, dokaj: nimio magnae Pl., nimio melius, nimio celerius Pl., nimio mavolo Pl. dosti raje (hočem).

2.
a) adj. (o stvareh) čezmeren, prekomeren, prevelik, prehud, preveč česa (naspr. modicus, parcus): n. pertinacia atque arrogantia C., lenitas, lenitudo, celeritates Ci., vitis Ci. preveč bujna, n. calor Ci., sol O. ali soleo Sil. prehuda pripeka, imber O.; non est nimium z ACI: eos non est nimium in annos singulos vini q. X ebibere Ca.; (o osebah) α) brez mere, nezmeren, prevzeten, ohol, ošaben: nimius in honoribus decernendis Ci., nimius mero H., rebus secundis nimii T. prevzetni, nimius corrigendis moribus Aur., nimius est, multus est Aurelianus ap. Vop.; z loc.: nimius animi S. fr., L., Sen. ph. prevzeten, nimius imperii L. zlorabljajoč svojo moč, nimius pugnae cruoris Sil.; tudi nimius sermonis T. blebetav, jezičen. β) prevelik = premogočen, presilen: praeclarum virum (sc. Pompeium), sed nimium iam liberae rei publicae Vell., (sc. vicesima legio) legatis quoque consularibus nimia ac formidolosa erat T., iam nimius et potens altero tribunatu Fl. Od tod α) adv. acc. sg. n. nimium preveč, pre … (naspr. parum, satis): nimium diu Ci. predolgo, n. diligenter, n. familialiter, n. felix, n. multi Ci., paulo n. redundare Ci. nekoliko preveč, illud non probo Ci. ep. ne preveč, ne ravno, ne posebno, leges n. accomodatae Antiocho L., n. breves flores H., o nimium nimiumque oblite tuorum O., neu patruum sibi Othonem fuisse aut oblivisceretur unquam aut nimium meminisset T., n. meminisse (naspr. parum meminisse) Plin. iun. β) adv. abl. sg. n. nimiō, poseb. kot abl. comparationis pri komp. = preveč, čezmerno, prekomerno: nimio haec impudenter negas Pl., te nimio plus diligo Antonius in Ci. ep. več kot preveč, kar preveč, Albi, ne doleas plus nimio H., nimio plus est O. več kot preveč.
b) subst. nimium -iī, n preveč, preobilica (naspr. parum): pro Cluentii voluntate nimium, pro rei publicae dignitate parum, pro vestra diligentia satis dixisse videor Ci., indecorum est omne nimium Q.; z gen.: nimium boni (sreče) Enn., hostium L., regni O., auri Plin.

ningulus 3 (iz ni (= ne) analogno po singulus) nobe(de)n: qui ferro minitere atque in te ningulus Enn. fr. (ap. Fest.), ningulus, nullus, ut Ennius lib. II: „qui ferro minitere atque in te ningulus [ … Marcius vates: „ne ningulus] mederi queat“ Fest.

ningún

de ningún modo nikakor ne
en ningún lugar, en ningún sitio nikjer

ninguno noben, niti eden; kateri(koli)

de ninguna manera nikakor, niti malo ne
ninguna vez nobenkrat, nikoli

ninguno nihče, nobeden; kdo

no lo sabe ninguno (= ninguno lo sabe) nihče ne ve tega
¿tienes dinero¿ No tengo ninguno imaš denar? Nimam ga
si ninguno viene če kdo pride

niño mlad, otročji; nepremišljen

niño m otrok; Am gospodič
(rel) el Niño Dios Jezušček
niño expósito najdenček
niño de pecho, niño de teta dojenček
como niño con zapatos nuevos (fig) z otroškim veseljem
desde niño od detinstva
ya de niño že kot otrok
¡no sea V, niño! ne bodite otročji! bodite no pametni!

nīsus¹ (starejše nīxus) -ūs, m (nītī)

1. opiranje, oprtje, upiranje, uprtje, napor, zagon: hastas certo ictu, ut forte libero nisu, mittit Cu., quas (sc. sagittas) emittunt maiore nisu quam effectu Cu., ne tela quidem conati nisu vibrare poterunt Cu., rotae maiore nisu in salebras inciderunt Sen. ph. z večjim pritiskom; occ.
a) vzpenjanje, plezanje: nisus per saxa S., dubia nisui S.; pren.: hic (sc. Cicero) in sublime cucurrit et ad summum non pervenit nisu, sed impetu Q. in vrha ni dosegel (na vrh ni dospel) plezaje, ampak v enem zaletu.
b) nastop(anje), ustop(anje): pedetemptim et sedulo nisu Pac. ap. Ci., stat gravis Entellus nisuque immotus eodem V. na istem stolu.
c) vzlet, (po)let: claudicat extemplo pinnarum nisus innanis Luct., hic dense primum rapido pulcherrima nisu sistit V., vernique … insolitos docuere nisus venti paventem (sc. Iovis alitem) H.
d) gibanje, kroženje, okret, obrat zvezd: in aethere autem astra volvuntur, quae se … nisu suo globata (po drugih: conglobata) continent Ci.
e) porodne bolečine (težave), popadki, porod, rojevanje, porajanje: fetus nixibus edunt V., hunc stirps Oceani maturis nixibus Aethra edidit O., in medio nisu viscera rumpta forent O., quam laboriosi nixus fuissent Gell., parientium nixus Fest.
f) napor tistega, ki hoče bljuvati, napenjanje k bljuvanju, želja po bljuvanju: tamquam nisus evomentis adiuvaret T.

2. metaf. napor, prizadevanje, trud, zagon: nec suo nisu studiis insistunt Q., quo nisu, quibus clamoribus expostulatum est, ne … Plin. iun. s kakšnim pritiskom, s kakšnim vpitjem se je od tebe zahtevalo.

nȉšta nȉčega zaim. nič: sve to je ništa; ne boji se ničega; ničemu se ne čudim; sad ne vidim ništa; ni pri čemu pri ničemer; ni od česa od ničesar; ni za šta za nič; ni sa čim z ničimer; ni za čim z ničimer; samostalno: svi ga drže za ništa vsi ga imajo za niče; nije mu on ništa nista si v rodu; on je nitko i ništa; bolje išta nego ništa bolje nekaj kakor nič: ništa od njega nema z njim ne bo nič, umrl bo; ništa pod bogom nema ničesar nima; ne čini ništa nič za to

nìt fil moški spol , fibre ženski spol ; (sukanec) fil fort (ali retors)

nit za šivanje fil à coudre
rdeča nit (zgodbe) fil conducteur
imeti vse niti v rokah (figurativno) tenir (ali tirer) les ficelles
izgubiti nit (figurativno) perdre le fil
njegovo življenje visi na niti sa vie ne tient qu'à un fil

nìt hilo m ; hebra f ; (sukanec) hilo m retorcido

nit življenja el hilo de la vida
on ima vse niti v rokah (fig) tiene todos los resortes en la mano, fam es él que corta el bacalao
nobene suhe niti ne imeti na svojem telesu (na sebi) estar calado hasta los huesos
izgubiti nit (fig) perder el hilo
njegovo življenje visi na niti su vida está pendiente de un hilo

niteō -ēre -uī

1. biti masten: qui nitent unguentis, qui fulgent purpurā Ci.

2. dobro rejen, porejen, obilen, tolst, masten, debel, bohoten biti: parcius n. H., sinere in proprius membra nitere bonis Pr., unde sic, quaeso, nites aut quo cibo fecisti tantum corporis? Ph., tellus nitet Petr., arbores nitent (sc. agri) Plin.; od tod tudi

2. lep, čeden, ličen, zal, brhek biti: miseri, quibus intentata nites H. ki ne poznajo tvoje lepote, nitet ante alias regina Stat.

3. obilovati, obilo (v izobilju) biti česa: quod (sc. vectigal) … in pace niteat Ci., res ubi magna nitet domino sene H., omnia nobilibus oppidis nitent Plin.

4. svetiti se, blesteti, lesketati se, bleščati se (ljubko in lepo, zlasti o gladkih in mastnih stvareh): nitet diffuso lumine caelum Lucr., luna potest solis radiis percussa nitere Lucr., deterius Libycis olet aut nitet herba lapillis? H., carmina ni sint, ex numero Pelopis non nituisset ebur Tib., in quo diversi niteant cum mille colores O., aera nitent usu O., vere nitent terrae O., nitent templa marmore T., murice tinctā veste nites Mart.; metaf. svetiti se = odlikovati se: illorum vides quam niteat oratio Ci., ubi plura nitent in carmine H. — Od tod pt. pr. nitēns -entis

1. masten: coronatus nitentes malobathro Syrio capillos H.

2. (po)rejen, tolst: taurus V.; (o njivah in rastlinstvu) dobro obdelan, sveteč se, bohoten, vesel: campi, culta V., herba O., arbor Gell.; od tod (o osebah) lep, brhek: uxor Cat., cum desiderio meo nitenti … libet iocari Cat., qua nullā nitentior … femina O. gorša.

3. obilovajoč, obilen, poln, napolnjen: mensae H. polne.

4. sveteč se, svetel, bleščeč, blesteč, lesketajoč se: oculi V., frondes auro nitentes V. od zlata lesketajoče se, zlatobleščeče, Cyclades H. (zaradi kamnolomov marmorja), arma … nitentia ante rem, deformia inter sanguinem et vulnera L., Lucifer Tib., astra O., solis equi Val. Fl., nitentior ostro flos O.; metaf. sijajen, imeniten, odličen, izvrsten, izboren, izreden, slaven: Lucretius, consul anni prioris, recenti gloria nitens L., oratio (naspr. horrida) Ci., non patre nitens linguave Sil., ingenium Stat. jasen, bister; subst. n. pl.: aetas defodiet condetque nitentia H.

niti

1. (celo) nicht einmal, sogar … nicht, auch … nicht (niti on nicht einmal er, auch er nicht; niti pisati ne zna er kann nicht einmal schreiben, sogar schreiben kann er nicht)

2. (prav noben) kein, nicht ein
niti beliča nimam: keinen Heller/nicht einen Heller, keinen Pfennig
niti besede kein Wort
niti besede več kein Wort weiter
niti besedice mi ni rekel: kein/nicht ein Sterbenswörtchen
ne migniti niti s prstom ne delati: keine Hand rühren, keinen Handgriff tun, keinen Finger krumm machen, keinen Finger rühren
ne privoščiti niti pogleda keines Blickes würdigen
ne razumeti niti besedice kein Wort verstehen
ne imeti: niti prebite pare keine müde Mark
ne umakniti se: niti za las um kein Haar (weichen)
niti eden nicht einer
niti malo kein [bißchen] bisschen, nicht die Bohne

3.
niti … niti weder … noch (niti on niti jaz weder er noch ich)

4.
niti najmanj nichts weniger als …, mitnichten, nicht das mindeste, nicht im mindesten, nicht im geringsten
niti slučajno beileibe nicht
niti slučajno! kein Gedanke!/Fehlanzeige!/keine Idee!

5.
niti ne kaum (Si utrujen? Niti ne. Bist du müde? Kaum.)

níti not even

níti... níti neither... nor
ne morem níti kupiti... I can't even buy...
níti odgovoril nisem I didn't even answer
níti telefoniral mi nisi, ko si bil v mestu! you never even gave me a ring (ali rang me up) when you were in town!
níti on níti njegova sestra neither he nor his sister

níti

niti … niti ni … ni
niti ne pas même, même pas
niti ti niti jaz ni toi ni moi
niti jaz ne (ni) moi non plus

níti ni

niti ... niti ni... ni
niti ti niti jaz ni tú ni yo
niti eden niti drugi ni uno ni otro
niti jaz ne (jaz tudi ne) ni yo tampoco
niti ti ne ni tú siquiera

nítka (petit) fil moški spol

svetilna, žarilna nitka filament moški spol
njeno življenje visi na nitki sa vie ne tient qu'à un fil

niveau [nivo] masculin nivo, gladina, vodno stanje; raven, ravnina, stopnja, (ista) višina; libela, ravnalo

de niveau vodoravno
niveau de la mer morska gladina
niveau de vie življenjska raven, standard
niveau d'eau vodna gladina, vodna tehtnica, libela
niveau de production stanje proizvodnje
à 200 mètres au-dessus du niveau de la mer 200 m nad morjem
ces cours ne sont pas à notre niveau ti tečaji (ta predavanja) ne ustrezajo našemu znanju
être au niveau de quelqu'un, de niveau avec quelqu'un biti na isti ravni, višini s kom
mettre de, au niveau nivelirati
passage masculin à niveau železniški prehod