Franja

Zadetki iskanja

  • pljúniti (-em) | pljúvati (-am) perf., imperf. sputare, sputacchiare (tudi pren.):
    pljuvati na sputare addosso a, su, in faccia a
    pljuvati kri sputare sangue
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pljuniti na svojo čast sputare sul proprio onore
    pljuniti komu v obraz sputare in faccia a qcn.
    pljuniti komu denar sgraffignare il portafoglio a qcn.
    pljuniti na moralo, na spodobnost fregarsene della morale, della decenza
    pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    pljuvati v lastno skledo sputare nel piatto da cui si mangia, darsi la zappa sui piedi
  • pljúskati (-am) | pljúskniti (-em) imperf., perf. spruzzare, scrosciare; sciabordare; sbattere lievemente; spandersi a fiotti:
    dež pljuska že ves dan la pioggia scroscia tutto il giorno
    morje je pljuskalo ob ladjo il mare sciabordava contro la chiglia della nave
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsa kri mu je pljusknila (udarila)
    v glavo tutto il sangue gli andò alla testa
    tako ga je pljusknil, da se je zvrnil gli dette uno schiaffo così forte da stenderlo a terra
  • plongeon [plɔ̃žɔ̃] masculin, sport skok v vodo na glavo; zoologie ponirek

    plongeons du tremplin, du haut vol skoki (v vodo) s skakalne deske, s stolpa
    plongeon avec double saut périlleux skok (v vodo) z dvojnim saltom
    faire le plongeon (figuré) potopiti se, izginiti; zaiti v težave
    faire, piquer un plongeon skočiti na glavo v vodo
    le goal fit un plongeon pour bloquer le ballon vratar se je vrgel na tla, da bi zaustavil žogo
    plongeon de départ startni skok v vodo
    plongeon sur distance podvodno plavanje (na razdaljo); familier (globok) poklon
  • plōrō -āre -āvī -ātum (prim. pluō, pluit)

    I. intr.

    1. kričati, kriče klicati: in Servi Tulli haec est: „si parentem puer verberit, ast olle plorassit (= ploraverit) paren[s], puer divis parentum sacer esto P. F., plorare nunc flere, sed apud antiquos inclamare significat Fest.

    2. jokaje ali tarnaje kričati, glasno jokati, jadikovati, plakati, tarnati, tožiti, javkati, stokati, tuliti (naspr. ridere): faciam plorantem illum Pl., plorando fessus sum Ci., nil sibi legatum praeter plorare H., discunt lacrimare decenter quoque volunt plorant tempore quoque modo O., lacrimandum est, non plorandum Sen. ph., plorare est cum voce flere Serv., olim in ridendo, nunc in plorando libertas Ci., plorando fessus sum Ci. sit sem (dovolj imam) javkanja, javkanja (tarnanja, stokanja) sem se naveličal, te iubeo plorare H. (zakletev = gr. οἰμώζειν λέγω σοι) da bi te plentalo! bes te nesi (lopi, plentaj)! vrag te vzemi (pocitraj)!, plorare alicui Tib. svoje solze komu liti = prelivati solze pred kom, jokati na prsih koga, zjokati se pred kom (vpričo koga).

    II. trans. objokovati kaj, žalovati, jokati, tarnati, javkati, stokati zaradi koga (česa), nad kom (čim), za kom (čim): raptum iuvenem, turpe commissum H., ploratus rogus O., aliena Q.; z ACI ali inf.: Pr., aquam hercle plorat, quom lavat, profundere Pl., ploravere (kričali so) suis favorem non respondere meritis H., me tamen obicere incolis plorares Aquilonibus H.
  • plúg (-a) m

    1. aratro:
    lemežni, večlemežni plug aratro monovomere, polivomere
    agr. dvobrazdni plug aratro doppio
    prevesni plug aratro a bilanciere
    rigolni plug aratro da dissodamento
    plug s črtalom coltro
    plug krtovec aratro talpa

    2.
    snežni plug spazzaneve (tudi šport. )
  • plūmārius 3 (plūma) puha (dlake, perja) se tičoč: ars Hier., Vulg. umetnost vtka(va)nja v svilene obleke in preproge, da so videti, kakor da jih pokriva puh, brokatno tkalstvo, opus Vulg. brokat; subst. plūmārius -iī, m brokatni tkalec: Varr., Vulg., plumariorum textrina Vitr.
  • plupart [plüpar] féminin

    la plupart večina; večina ljudi
    la plupart du temps večinoma, največkrat, običajno
    pour la plupart večidel, večinoma
    dans la plupart des cas v večini primerov
    la plupart pensent que ... večina ljudi misli, da ...
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • pobrígati se

    pobrígati se za kaj to take care of something, to see to something, to look after something, to take something upon oneself, to attend to something, to provide for something
    pobrigal se bom za vstopnice I'll see to the tickets
    ti bi se bil moral pobrigati za to you ought to have seen to it
    pobrigaj se, da bo to narejeno! see to it!, see that it's done!
    pobrigajte se, da bo vse nared, ko pridejo! see to it that everything is ready before they come!
  • poceni [é] billig, preiswert, wohlfeil
    smešno poceni spottbillig
    poceni jo odnesti glimpflich davonkommen, mit einem blauen Auge davonkommen, mit dem bloßen Schrecken davonkommen, (ne da bi dobil zasluženo kazen) ungeschoren davonkommen
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • počákati to wait

    počakaj malo! wait a bit!, wait a while!
    ta zadeva lahko počaka this matter can wait! (ali can be left pending)
    kar (ali le) počakaj! (bomo videli, kaj bo) wait and see!
    počákati na priložnost to bide one's time
    počákati na izid to await the outcome
    počakal te bom I'll wait for you
    počakaj, da pridem nazaj! wait till (ali until) I come back
    počákati koga na postaji to meet someone at the station
  • počastíti honorer quelqu'un de quelque chose, faire l'honneur à quelqu'un de quelque chose, faire (ali rendre) hommage à quelqu'un

    počastiti spomin koga honorer la mémoire de quelqu'un
    počastite me s svojim obiskom faites-moi l'honneur de venir me voir
    upajmo, da nas boste počastili s svojimi naročili nous espérons que vous nous honorerez de vos ordres
  • počénjati (-am) | počéti (-čnèm) imperf.

    1. fare; combinare:
    kaj počenja tako dolgo cosa mai combina così a lungo
    počenjati neumnosti, otročarije combinare guai, ragazzate

    2. fare:
    kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena cosa fai alle bestie da sfinirle in tal modo?
    početi kaj jalovega sfondare una porta aperta
  • póčiti (-im) | pókati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
    puška poči il fucile spara
    pog. počiti nekoga sparare a uno

    2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
    led poči il ghiaccio si spacca
    struna je počila la corda si è rotta

    3. (udariti, udarjati) picchiare, battere

    4. pren.
    pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
    pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
    počiti v smeh scoppiare a ridere
    od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
    tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare

    5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
    na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati

    B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani
  • póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
    1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
    2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega
  • pod (predlog) sous, au-dessous de, vers, à, en

    pod goro au pied de la montagne
    pod kaznijo globe sous peine d'amende
    pod ključem biti être aux arrêts (ali sous clé)
    pod vsako kritiko au-dessous de toute critique
    pod milim nebom (podnevi) en plein air, (ponoči) à la belle étoile
    pod noč à la tombée de la nuit, à la nuit tombante
    pod pogojem, da à condition que
    pod poveljstvom koga sous le commandement (ali les ordres) de quelqu'un
    pod pretvezo sous prétexte (de)
    pod večer vers le soir
    pod vodo plavati nager sous l'eau (ali entre deux eaux)
    biti pod orožjem être sous les armes, porter les armes
    kupiti pod ceno acheter au-dessous du prix (ali à vil prix)
    peljati koga pod roko donner (ali offrir) le bras à quelqu'un
  • pod prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
    zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
    zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
    prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

    5. (za izražanje podreditve) sotto:
    priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

    6. (časovno, 'proti') verso:
    priti pod večer venire verso sera

    7. sotto:
    peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
    pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
    trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
    peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
    kopati pod zemljo scavare sottoterra

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
    letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
    plavati pod vodo nuotare sott'acqua

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
    pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

    5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
    orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
    pod Avstrijo sotto l'Austria
    pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

    6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
    opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

    7. (za izražanje vzroka) sotto:
    opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
    jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

    8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
    kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

    9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
    kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
    izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
    evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
    biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
    opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
    bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
    pren. biti pod ključem essere in gattabuia
    pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
    plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
    agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
    kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
    spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
    (ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
    pod ključem sotto chiave
    navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
    grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato
  • poder* moči; smeti

    poder a alg. koga zmoči, premagati, obvladati
    poder (para) con alg. koga zmoči, koga pripraviti do tega, da ...
    no puedo con él nisem mu kos; ne morem shajati z njim; ne vem, kaj bi z njim
    a más no poder s krajnimi napori, na vse grlo, v največji meri; neizrecno; ogromno
    hasta más no poder čez vse mere
    inofensivo a más no poder do skrajnosti neškodljiv
    no poder más ne moči drugače, ne moči naprej, ne moči več prenašati; ne si moči kaj, da ne bi ...
    no puedo menos (de) ne morem si kaj, da ne bi ...
    ¡no puede ser! izključeno!
    no poder tragar a uno, no poder ver a uno (ni) pintado ne moči koga trpeti
    por lo que pudiere ocurrir za vsak primer
    puede no saberlo morda tega ne ve
    puede que venga hoy morebiti, da pride danes
    puede que sí mogoče da; verjetno
    no poderse tener ne moči držati se na nogah (od slabosti)
    no poderse valer con uno ničesar ne doseči pri kom
    ¿se puede? dovoljeno? smem vstopiti?
  • podira|ti se (-m se) podreti se zgradbe: einstürzen, počasi: baufällig werden; figurativno untergehen
    občutek, da se podira svet die Weltuntergangsstimmung